Pri temperaturi 0 st.K (Kelvina) (-273 st.C) elektroni v atomu obstanejo in ne krožijo več. Tudi nihanje atomov je ustavljeno.
Pri naši običajni temperaturi 20 st.C (293 st.K) imajo elektroni pri kroženju okoli atomskega jedra pač neko hitrost. Ko jim spremeniš temperaturo, npr. povišaš, to narediš tako, da dodaš v sistem energijo in to povzroči, da elektroni okoli jedra povišajo hitrost. Če je te energije več, elektron preskoči orbitalo, ker se mu je hitrost preveč povečala.
Primerjava: kot bi Luno pospešil in bi se zato malce bolj odmaknila od Zemlje.
Ob taki spremembi orbitale pride do spremembe lastne energije elektrona in višek energije gre ven iz sistema, kot foton. Ko je material segret na 500 st.C in več, začne svetiti. To je to. On se hoče vrniti nazaj na svojo orbitalo in višek energije izžareva kot fotone. LED dioda (Led Emiting Diode), LASER (Light amplifying and ... ) , pa tudi ogenj v kresu, 24. junija zvečer, tradicionalno. Pa fajercajk, sveča, ...
Ko segreješ atom preveč, elektroni zletijo ven iz krožnic okoli jedra - temperature nad 2000 st.C in nastane četrto agregatno stanje - plazma. Elektroni in atomska jedra niso več povezani med seboj in vse skupaj je kot "juha", električno prevodna in skrajno dovzetna za električno polarizacijo. Seveda - elektroni so prosti in negativno nabiti, pozitivna jedra pa prav tako - prosta.
Če zadevo ohladiš, elektroni ne divjajo več po prostoru kaotično, ampak se vrnejo nazaj k jedru in kroženju okoli njega. Tu nastopi svoje poslanstvo kvantna fizika, ki v nekaterih tezah celo prikazuje, da si zna elektron ob tem poiskati svoje lastno atomsko jedro - tako nekako kot domači pes sedajle, februarja, ko se je zgonil in nekako zna priti 20 km daleč naravnost domov brez problema. (Pridobljene bolhe zanj niso problem oz. kolateralno
Tako nekako, ...