OK, ne bomo prišli skupaj.
Če privzamemo, da imaš štiri približno enako dobre igralce, ki igrajo bodisi v 3+1, bodisi v 4:
Kar se mene tiče, je v tri vse odvisno od sreče pri razdeljevanju kart. Ko se založiš in ko pade prva karta, je praktično konec variabilnosti in je do konca igre samo še polaganje kart (ob štetju tarokov in barv seveda).
V štiri pa imaš:
- sreča pri razdeljevanju kart
- talon
- če se ne sugerira lahko dolgo ne veš, kdo je soigralec in moraš prilagajati igro
- tudi če veš od štarta (npr. ultimo), ne veš, kako so karte razporejene med njim in nasprotnikoma
- igra se drugače, če je soigralec tudi sosed za mizo (prva in zadnja karta v štihu) ali pa če sedi nasproti (vedno štih zaključuje nasprotnik)
Itak je to igra na srečo, ampak po mojem je pri igri v štiri precej več variabilnosti, ki zahteva razmišljanje in prilagajanje.
Pa dajmo še definirat šlepanje. Če hazardiraš in računaš na dober talon, to ni šlepanje, ampak je tveganje. Šlepanje je, da vdano čakaš, da nekdo porufa tvojega kralja, prežiš na morebitno kontro, ki jo lahko stisneš kakemu nesrečnežu in obenem upaš, da ne bo klopa.
Poizkusi enkrat igrat v štiri s samimi dobrimi igralci in sproti zapisuj rezultate v tabelo ala moja (kjer boš točno videl, če se kdo šlepa). Po mojem boš presenečen nad izidom.