Zdej jih boš slišal, ti je lepo napisal - brez floskul
Dragi moji, ko kupujete kos top šit novega telefona ali 10 kartonov hajnekena in skočite ponj do severnih sosedov, kjer v maniri bečkih konjušarjev plačate 20% davka grdim tujcem - namesto 22% lastni državi - tam tudi doživljate hude osebne boje o pravilnosti ravnanja, ki meji že skoraj na narodno izdajo?
Outfitova pravica in dolžmost, pa tudi vsakega drugega subjekta v svobodni državi (si rad zamišljam, da spadamo tja) je, da znotraj moralnih in pravnih norm poskrbi za svoje blagostanje. In zganjanje arbitraže je prvi korak, kot te naučijo v prvi lekciji še tako obskurne večerne poslovne šole. Pač nagradiš po tvoji presoji boljšega ponudnika s tem, da mu plačaš za njegov izdelek ali storitev. In dokler se država ne bo začela zavedati, da tudi ona deluje na trgu in da je trenutno njena privlačnost na ne ravno zavidljivem nivoju, bodo ljudje in podjetja bežali drugam. In prav je tako.
Sicer pa Roberto, vzami poljubno izpostavo tvojega omiljenega principala v svetu ITja in pokukaj v njihov poslovni model optimiranja dobička. In potem tam robanti čez njihovo gnilo kapitalistično goljufivo ravnanje. Ker, če se ne motim, si nekje iz tega foha? V tisti maniri "najprej pospravi pred svojim pragom".
Name of the game v tem delu sveta je visoka obdavčitev dela z davki in prispevki. Ta denar iz države ne uide, iz naslova ostalega ostanejo bolj kot ne drobtinice. Je to prav? Ne vem, ampak pravijo da kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega vreden ni.
