Streljanje in eksplozije v središču Pariza -répété

Citat:
Uporabnik stieber pravi:

Citat:
Uporabnik boomslang pravi:

Citat:
Uporabnik yahel pravi:

Citat:
Uporabnik boomslang pravi:

Citat:
Uporabnik yahel pravi:
Ta dva v ZDA, ki sta pobila 14 in ranila 17 ljudi sta bila tudi muslimana.


Naključje, sej vem, to je religija miru in podobne parole.

Klikni za razširitev

Neumnost.... Glede na to, da se te predstave v USA dogajajo redno vsak teden, sta imela vplačano samo članarino in to je vse..

Klikni za razširitev

Evo ravnokar potrdili, da gre skoraj zagotovo za teroristično dejanje (in ne tipičen ameriški strelski pohod).

Musliča sta pustila otroka za sabo in odšla točno to kar jima je alah naložil v koranu. Džihad.

Klikni za razširitev

Mah, to je zdej samo moda... še vedno vztrajam pri svoji trditvi... Mimogrede.. Tole je bilo letos 355. množično streljanje v USA...

Klikni za razširitev

a ni bilo 41.-seto?

Klikni za razširitev

Citat:

France's Interior Minister calls for Roma gypsies 'to return' to Romania or Bulgaria because they can't integrate

- Manuel Valls said the Roma way of life is too different for them to integrate

- Said Roma communities are in 'obvious confrontation' with local

Klikni za razširitev

Citat:
Zgodba ima kratko zgodovino, zgodila se je nekaj dni nazaj, v eni izmed naših osnovnih šol. Ob dogodku sem ostala odprtih ust.

Koga se pravzaprav moramo bati v času terorističnih napadov?

Deček 2. razreda, SLOVENEC po narodnosti, je zjutraj prišel v svoj razred, še prišel ni do svoje klopi, ko se je ustavil pri deklici, sošolki, ki se je mirno igrala v igralnem kotičku. Deklica je po narodnosti Francozinja. Deček jo je pogledal v oči in ji mirno rekel:

»Prav je, da so pobili vse tiste FRANCOZE. Prav bi bilo, da bi tudi tebe in tvojo družino.« Deklica ga je gledala, ni dojela, kaj ji je povedal sošolec, otrpnila je. Ostala je brez besed. Sošolka, ki je to slišala, je očitno začutila vso težo besed in stopila k učiteljici in ji povedala, kaj je slišala. Učiteljica ni mogla verjeti svojim ušesom, stopila je do dečka, ga na samem povprašala o razgovoru s sošolko. In deček je mirno ponovil svoje besede in povedal, da on pač tako misli. Sedemletni deček.
Kako razumeti, kaj se plete v glavi dečka?

Gre za dečka, ki je v Franciji bil že večkrat, na potovanju s starši. V razgovoru so se starši čudili njegovi izjavi in povedali, da je deček spremljal te dogodke po televiziji in celo prepoznal kraje, v katerih so se dogajali tragični dogodki.
Ali so potencialni teroristi tudi med nami, ne glede na versko in narodnostno pripadnost?

Kaj se je tisto jutro pletlo v glavi tega dečka? Zakaj je pristopil prav k tej deklici? Od kod v njem vsa ta jeza? Nekritičnost do svetosti življenja?

Ne zatiskajmo si oči, da so otroci premajhni, da ne razumejo, kaj in o čem govorijo. Kritični moramo biti DO SEBE, kakšna so naša prepričanja in izjave ob krvavih dogodkih, kritični moramo biti, ko odpremo televizijo in gledamo krvave dogodke. Otroci nas opazujejo, gledajo, spremljajo, posnemajo …

Janja Dermastja, univ. dipl. pedagoginja, je javno opozorila in apelirala na starše, da naj bodo pozorni na otroke ob gledanju krvavih dogodkov.

V šolah se srečujemo s hudimi oblikami nasilja in šikaniranja in to zmorejo zelo dobro že šestletniki. Vprašajmo se, kakšni so naši komentarji, do koga smo nestrpni, zakaj smo nestrpni … Kakšne so naše besede ob kolonah beguncev, ki gredo skozi našo državo? Kdo smo mi, da lahko obsojamo? Kako in s kakšnimi besedami smo nestrpni do rdečih, črnih, belih? Do sosedov?
Štiri strategije, kako zaščititi otroka pred izpostavljenostjo s strani medijev

Ohranjanje rutine v domačem okolju daje otrokom največji občutek varnosti. Z mlajšimi otroki se ne pogovarjajmo o političnem kontekstu. Zavedati se moramo, da otroci dogodke, posnetke, fotografije spravijo v spomin na način, kakor straši o dogodku govorijo.

Glede na starost otrok se držite osnovnih dejstev in ugasnite TV. Ne izogibajte se čustvom. Spregovorite o njih, poimenujte jih. Izražanje čustev bo otrokom pomagalo, da se bodo soočili z dogodkom. Potem pa jim dajte zagotovilo o varnosti in o delu ljudi, ki nas varujejo. Zagotovite, da so varni, a bodite realni. Treba je povedati, da strah, tveganje, nevarnost obstajajo. Da pa večina ljudi na svetu želi mir.

Pozitivna sporočila naj bodo za prihodnost. Primerno otrokovi starosti povejte kaj se je zgodilo, zakaj, kaj se bo spremenilo in kaj to pomeni za prihodnost. To so odgovori, ki jih morajo otroci dobiti tudi ob drugih žalostnih dogodkih, ki se zgodijo v družini.

Otroci naj dobijo tudi sporočila, da družbena omrežja pogosto sporočajo nerealne in nepreverjene informacije. Mlajšim otrokom pa ob igranju računalniških igric, ki vsebujejo nasilje (ne vidim razloga zakaj bi jih morali igrati) povedati, da je dogajanje v igricah popolnoma nerealno in v resničnem življenju ljudje čutijo bolečino, strah, tesnobo, žalost in nimajo več življenj. Ko umrejo, umrejo, ne zaspijo in se ne zbudijo.

Od česa je odvisno, kakšen zgled bomo dali našim otrokom?

Starši smo največji zgled našim otrokom, ne z besedami, z našim delovanjem, našo pozitivno oz. negativno naravnanostjo, z našim preživljanjem prostega časa.

Najprej in največjo moč imamo doma, tu lahko negujemo odnose, tu se lahko naučijo naši otroci strpnosti in sprejetosti. Naši otroci so naše ogledalo.

In niso premajhni, da ga nam ne bi nastavili …

In ti otroci bodo postali odrasli … Ali se bomo bali lastnih otrok? Ali se bomo bali le sosedovih?

Si želite biti najboljši zgled vašim otrokom? Si želite potrditev, da prav ravnate in komunicirate z vašim otrokom? Se sprašujete, ali ste na pravi poti?


Neva Strel Pletikos

Klikni za razširitev

Citat:
[Sošolka, ki je to slišala, je očitno začutila vso težo besed in stopila k učiteljici in ji povedala, kaj je slišala.

Klikni za razširitev