V vednost in ravnanje.
siol.net
Za implementacijo te uredbe v Sloveniji je pristojna Služba vlade za digitalno preobrazbo – in pri tej nalogi, ki jo morajo dokončati do februarja 2024, jih čaka veliko izzivov. Mediji in platforme predvsem pogrešajo jasna pravila, kaj so nedopustne vsebine in kdo ima katere pristojnosti pri njihovem zatiranju.
Glede teh in drugih izzivov je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh pojasnila, da že potekajo medresorska usklajevanja, tudi zato, ker se sovražne vsebine včasih prepletajo že z drugimi zakonskimi področji (npr. za preprečevanje terorizma).
Vsekakor gre za pomembno vprašanje, kjer bodo pri iskanju odgovorov vključili tudi stroko in širšo skupnost. Sovražni govor je sicer zelo natančno opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika iz leta 2012, a se pri njegovem obvladovanju v praksi pogosto zatika.
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
297. člen
(neuradno prečiščeno besedilo)
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena , pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.
Ali bo novemu evropskemu aktu uspelo zatreti sovražni govor na spletu?
Z današnjim dnem v Sloveniji velja Akt o digitalnih storitvah, ki pomembno vpliva na delovanje posredniških spletnih platform in upravljanje družbenih omrežij v Evropski uniji. Kaj to pomeni za (slovenske) uporabnike interneta?
siol.net
Za implementacijo te uredbe v Sloveniji je pristojna Služba vlade za digitalno preobrazbo – in pri tej nalogi, ki jo morajo dokončati do februarja 2024, jih čaka veliko izzivov. Mediji in platforme predvsem pogrešajo jasna pravila, kaj so nedopustne vsebine in kdo ima katere pristojnosti pri njihovem zatiranju.
Glede teh in drugih izzivov je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh pojasnila, da že potekajo medresorska usklajevanja, tudi zato, ker se sovražne vsebine včasih prepletajo že z drugimi zakonskimi področji (npr. za preprečevanje terorizma).
Vsekakor gre za pomembno vprašanje, kjer bodo pri iskanju odgovorov vključili tudi stroko in širšo skupnost. Sovražni govor je sicer zelo natančno opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika iz leta 2012, a se pri njegovem obvladovanju v praksi pogosto zatika.
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
297. člen
(neuradno prečiščeno besedilo)
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena , pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.
