Najbolje pa nič od tega.
Moti dejstvo, da recimo Delo , Dnevnik napišeta članek o nesreči nekako takole: Pri kraju x se je včeraj smrtno ponesrečil Y. Vanj se je zaradi prehitre vožnje zaletel voznik Z, ki je poleg povečane hitrosti vozil tudi po napačni strani cestišča. Policisti so v povzročitelju nesreče ugotovili prisotnost XY-substanc. Ovadili so ga okrajnemu sodišču.
Slovenske novice pa nekako takole: Y se je zbudil v krasno sončno jutro. Preden je nase navlekel sveže nogavice si je privoščil skodelico toplega mleka, čigar je mati prejšnji večer prinesla od soseda. Sosed goji plemensko govedo, njegovim kravam manjka samo še malo, da jih vpiše v prvi razred podeželske osnovne šole. Nečak pokojnika je le dan prej v trgovini ukradel tablico čokolade, kar je povzročilo val ogorčenja v tej mali vasici. Njegov oče je znan prestopnik, saj ga je policija že večkrat obravnavala zaradi kaznivih dejanj. Pokojnikova stara mama je bila nosilka spomenice v letih 1943-1945. Sama je že doživela tragedijo, ko je njenemu možu spodrsnilo na povsem svežem kravjeku, pri tem pa je dobil tako kompliciran zlom noge, da so mu le to odrezali. Ker pa nesreča ne počiva, je prišlo do sepse (op.a. zastrupitve krvi) in mož je kmalu zatem umrl. Naj ob tem pripomnimo še to, da je krava, čigar mleko je zjutraj pil nesrečnik, v daljnem sorodstvu s kravo, ki je spustila kravjek, na katerem je spodrsnilo maminemu možu, pokojnikovem dedku....
In tako naprej, članek obsega vsaj stran, če ne dve ... članek je podkrepljen s slikami, kar je dobro, saj zato spesnijo malo manj težko prebavljivih stavkov ...