VIR tule
(Skorajšnja) smrt SiOLa
Maj 2008 - Matjaž Klančar
Se še spomnite, kako je leta 1996 nastal SiOL? Skorajda kot nekakšen divji izrastek starega in okostenelega Telekoma je, z njegovo finančno močjo in vsakršno potuho, popolnoma spremenil komunikacijsko (infra)strukturo v naši deželi. Pravila si je velikokrat krojil sam, toda priznati je treba, da je bilo podjetje vedno v tehnološkem ospredju, da ne rečem, v špici. Nič več. SiOL kot pojem tehnične odličnosti umira.
Pravzaprav se je vse skupaj začelo že pred leti, ko so "odžagali" Mirana Krambergerja, ki je bil (in je še) starosta slovenskih komunikacij. Kramberger je praktično ustvaril komunikacije pri nas, in to na več načinov. Po eni strani je bil član uprave Telekoma in direktor SiOLa, po drugi strani pa je s svojim znanjem in predvsem vplivom pomagal pisati zakone s tega področja. To je človek, ki je znal prav vsako novost s področja Telekoma/SiOLa predstaviti kot nekaj revolucionarnega, kar moramo nujno imeti vsi. Se spomnite ISDN, ki smo ga dobili šele leta 1995, pet let kasneje kot v Evropi? Brez katerega nam naenkrat ni bilo več živeti? ISDN v vsako vas! Zakaj? Da bomo imeli dva telefona? Da se nam bo izpisala številka kličočega (to so že takrat zmogle tudi analogne centrale, le vklopiti nam tega niso hoteli)? Ali da bomo lahko hkrati telefonirali in deskali? In potem ADSL - revolucija, ki je v Slovenijo prišla tri leta kasneje kot v Evropo! Seveda le, če ste se prej nadgradili na ISDN, drugače ne deluje. Spomnite se, da so predstavniki hrvaškega (že takrat nemškega) Telekoma razlagali, da je to samomor, saj se s takimi cenami, kot so nam jih ponudili za ADSL, ne da preživeti. Pa so preživeli. Tudi po zaslugi občasno nekoliko prilagojenih pravil, ki so za nekatere veljala, za nekatere pa ne (in zaradi česar se danes Telekom otepa s stomilijonskimi odškodninskimi tožbami). In, ne nazadnje, pomislite, kaj danes velja za pojem tehnične naprednosti v komunikacijah? Izraz "optika", seveda. In to je začel zelo načrtno in učinkovito širiti (pa tudi "realizirati") T-2, zadnji Krambergerjev otrok, ki ga sicer vodi nekdanji tehnični direktor SiOLa.
Skratka, brez Krambergerja so dotlej samostojno podjetje SiOL pripojili Telekomu, vendar so mu še vedno pustili nekoliko samostojno življenje. Podjetje je bilo še vedno agilno, trudilo se je z novimi rešitvami, ADSL2+, uvedlo je IP telefonijo, nadgrajevalo IP televizijo, se povezovalo z Mobitelom in njegovim UMTS in še kaj. Že naš prejšnji urednik, Samo Kuščer, je junija 2003 v uvodniku "Samurajev konec" zapisal, da je Telekom pred Krambergerjem in Telekom po Krambergerju.
S prihodom Bojana Dremlja, ki je sicer postavil na noge Simobil, je vse to počasi, vendar zanesljivo začelo iti "na jug", kot se reče. Njegova osnovna zamisel o poenotenju Telekoma se v luči vedno grozeče konkurence sliši dobro. Tudi finančno ima zamisel verjetno trdne temelje, saj se "osnovnemu" Telekomu prihodki nižajo, vsaj Mobitel pa je še vedno nadvse uspešen. Vendar v praksi vse skupaj žal deluje popolnoma nasprotno. Telekom je namreč v percepciji ljudi zasidran kot pojem starega, socialističnega, zaostalega mastodonta. Vsi se še spomnimo, kako smo morali sami kopati jarke, da so nam izvolili napeljati telefonsko parico, kako so nam proti naši volji nameščali "dvojčke", kako so "zagotavljali" le prenos govora, kakovost modemske povezave pa jih ni zanimala, kako smo jih morali prositi (celo s pisnimi vlogami), da so pulzno izbiranje preklopili na tonsko itd. In če poskušaš v tako socialistično gmoto popolnoma integrirati visokotehnološki podjetji, kot sta SiOL in Mobitel, lahko računaš na neizogibne težave.
In težave imamo mnogi. Imajo jih zaposleni v SiOLu, ki so jih razformirali po različnih delih sedaj skupnega podjetja in se pritožujejo nad popolnoma drugačno delovno mentaliteto. Čisto resno poslušam zgrožene zgodbe o novih sodelavcih, ki se pet minut pred 15:00 postavijo v vrsto za (elektronsko
"štempljanje kartic", za odhod domov. O sodelavcih, ki na kak daljši terenski posel po 13h ne hodijo, saj ne bi bili pravočasno, do 15:00, nazaj. Itd.
Imamo jih novinarji, ki smo imeli včasih na voljo SiOLovo službo za stike z javnostjo, ki je bila hitra in učinkovita. Na vprašanja je odgovarjala takoj, takoj nas ji je tudi uspelo povezati s pravim človekom ali organizirati sestanek. Danes je ta služba (uslužbenci) nekje "v korporaciji", za stike z novinarji pa skrbi Telekomova služba PR. Ki sicer deluje, vendar, no ... počasi. Zelo počasi.
Imajo jih uporabniki, ki se otepajo s kaosom množice prodajnih paketov, ki jih ponuja združeno podjetje. Enojčki, dvojčki, četvorčki, petorčki, analogni tv paketi, digitalni tv paketi itd. Za približen vpogled v to zmedo si preberite okvirček v tokratni rubriki Podrobno na strani 106. In, še huje, napredne storitve, ki so bile pred časom predstavljene kot vrhunec tehnike (in so to tudi bile), so danes utonile v pozabo, novih pa ni na vidiku. Tako npr. SiOL TV snemalnik enostavno že nekaj mesecev ne deluje (beri stran 22), čeprav lahko na SiOLovih spletnih straneh še vedno beremo hvalnice o njem in imajo celo cenik za njegovo rabo. Tudi o obljubljenem prehodu SiOL TV na MPEG-4 ni več nič slišati, prav tako ne o oddajanju programov HD (se spomnite obljub izpred dveh let, ko so poizkusno oddajali nogometno prvenstvo v HD?), da o integraciji storitev (internet, telefonija, televizija), ki naj bi jih prinesel novi vmesnik SiOL TV, niti ne govorimo. Od slednjega je ostal le napol dodelan vmesnik, ki so ga od Thomsona kupili za velike denarje in je še vedno nenormalno počasen in utrujajoč.
In težave ima tudi sam SiOL. Še vedno je sicer daleč največji ponudnik interneta, toda tržni delež se mu nezadržno zmanjšuje. Tudi zaradi izgubljenega imidža tehnološkega liderja, ki ga je od njega prevzel T-2.
Konkurenca danes v pogovoru na štiri oči čisto odkrito pravi, da je "Dremelj nekaj najboljšega, kar se jim je zgodilo v zadnjem času". Da SiOL pod njim enostavno ni več tisto podjetje, ki so se ga včasih konkurenti naravnost bali, temveč ostaja le še senca tega. Da je podjetje v zadnjem času enostavno "zadremalo".
SiOLa, kot smo ga poznali, enostavno ni več. Ali lahko pričakujemo, da se bo zgodba ponovila tudi pri Mobitelu? Itak.
(Skorajšnja) smrt SiOLa
Maj 2008 - Matjaž Klančar
Se še spomnite, kako je leta 1996 nastal SiOL? Skorajda kot nekakšen divji izrastek starega in okostenelega Telekoma je, z njegovo finančno močjo in vsakršno potuho, popolnoma spremenil komunikacijsko (infra)strukturo v naši deželi. Pravila si je velikokrat krojil sam, toda priznati je treba, da je bilo podjetje vedno v tehnološkem ospredju, da ne rečem, v špici. Nič več. SiOL kot pojem tehnične odličnosti umira.
Pravzaprav se je vse skupaj začelo že pred leti, ko so "odžagali" Mirana Krambergerja, ki je bil (in je še) starosta slovenskih komunikacij. Kramberger je praktično ustvaril komunikacije pri nas, in to na več načinov. Po eni strani je bil član uprave Telekoma in direktor SiOLa, po drugi strani pa je s svojim znanjem in predvsem vplivom pomagal pisati zakone s tega področja. To je človek, ki je znal prav vsako novost s področja Telekoma/SiOLa predstaviti kot nekaj revolucionarnega, kar moramo nujno imeti vsi. Se spomnite ISDN, ki smo ga dobili šele leta 1995, pet let kasneje kot v Evropi? Brez katerega nam naenkrat ni bilo več živeti? ISDN v vsako vas! Zakaj? Da bomo imeli dva telefona? Da se nam bo izpisala številka kličočega (to so že takrat zmogle tudi analogne centrale, le vklopiti nam tega niso hoteli)? Ali da bomo lahko hkrati telefonirali in deskali? In potem ADSL - revolucija, ki je v Slovenijo prišla tri leta kasneje kot v Evropo! Seveda le, če ste se prej nadgradili na ISDN, drugače ne deluje. Spomnite se, da so predstavniki hrvaškega (že takrat nemškega) Telekoma razlagali, da je to samomor, saj se s takimi cenami, kot so nam jih ponudili za ADSL, ne da preživeti. Pa so preživeli. Tudi po zaslugi občasno nekoliko prilagojenih pravil, ki so za nekatere veljala, za nekatere pa ne (in zaradi česar se danes Telekom otepa s stomilijonskimi odškodninskimi tožbami). In, ne nazadnje, pomislite, kaj danes velja za pojem tehnične naprednosti v komunikacijah? Izraz "optika", seveda. In to je začel zelo načrtno in učinkovito širiti (pa tudi "realizirati") T-2, zadnji Krambergerjev otrok, ki ga sicer vodi nekdanji tehnični direktor SiOLa.
Skratka, brez Krambergerja so dotlej samostojno podjetje SiOL pripojili Telekomu, vendar so mu še vedno pustili nekoliko samostojno življenje. Podjetje je bilo še vedno agilno, trudilo se je z novimi rešitvami, ADSL2+, uvedlo je IP telefonijo, nadgrajevalo IP televizijo, se povezovalo z Mobitelom in njegovim UMTS in še kaj. Že naš prejšnji urednik, Samo Kuščer, je junija 2003 v uvodniku "Samurajev konec" zapisal, da je Telekom pred Krambergerjem in Telekom po Krambergerju.
S prihodom Bojana Dremlja, ki je sicer postavil na noge Simobil, je vse to počasi, vendar zanesljivo začelo iti "na jug", kot se reče. Njegova osnovna zamisel o poenotenju Telekoma se v luči vedno grozeče konkurence sliši dobro. Tudi finančno ima zamisel verjetno trdne temelje, saj se "osnovnemu" Telekomu prihodki nižajo, vsaj Mobitel pa je še vedno nadvse uspešen. Vendar v praksi vse skupaj žal deluje popolnoma nasprotno. Telekom je namreč v percepciji ljudi zasidran kot pojem starega, socialističnega, zaostalega mastodonta. Vsi se še spomnimo, kako smo morali sami kopati jarke, da so nam izvolili napeljati telefonsko parico, kako so nam proti naši volji nameščali "dvojčke", kako so "zagotavljali" le prenos govora, kakovost modemske povezave pa jih ni zanimala, kako smo jih morali prositi (celo s pisnimi vlogami), da so pulzno izbiranje preklopili na tonsko itd. In če poskušaš v tako socialistično gmoto popolnoma integrirati visokotehnološki podjetji, kot sta SiOL in Mobitel, lahko računaš na neizogibne težave.
In težave imamo mnogi. Imajo jih zaposleni v SiOLu, ki so jih razformirali po različnih delih sedaj skupnega podjetja in se pritožujejo nad popolnoma drugačno delovno mentaliteto. Čisto resno poslušam zgrožene zgodbe o novih sodelavcih, ki se pet minut pred 15:00 postavijo v vrsto za (elektronsko
Imamo jih novinarji, ki smo imeli včasih na voljo SiOLovo službo za stike z javnostjo, ki je bila hitra in učinkovita. Na vprašanja je odgovarjala takoj, takoj nas ji je tudi uspelo povezati s pravim človekom ali organizirati sestanek. Danes je ta služba (uslužbenci) nekje "v korporaciji", za stike z novinarji pa skrbi Telekomova služba PR. Ki sicer deluje, vendar, no ... počasi. Zelo počasi.
Imajo jih uporabniki, ki se otepajo s kaosom množice prodajnih paketov, ki jih ponuja združeno podjetje. Enojčki, dvojčki, četvorčki, petorčki, analogni tv paketi, digitalni tv paketi itd. Za približen vpogled v to zmedo si preberite okvirček v tokratni rubriki Podrobno na strani 106. In, še huje, napredne storitve, ki so bile pred časom predstavljene kot vrhunec tehnike (in so to tudi bile), so danes utonile v pozabo, novih pa ni na vidiku. Tako npr. SiOL TV snemalnik enostavno že nekaj mesecev ne deluje (beri stran 22), čeprav lahko na SiOLovih spletnih straneh še vedno beremo hvalnice o njem in imajo celo cenik za njegovo rabo. Tudi o obljubljenem prehodu SiOL TV na MPEG-4 ni več nič slišati, prav tako ne o oddajanju programov HD (se spomnite obljub izpred dveh let, ko so poizkusno oddajali nogometno prvenstvo v HD?), da o integraciji storitev (internet, telefonija, televizija), ki naj bi jih prinesel novi vmesnik SiOL TV, niti ne govorimo. Od slednjega je ostal le napol dodelan vmesnik, ki so ga od Thomsona kupili za velike denarje in je še vedno nenormalno počasen in utrujajoč.
In težave ima tudi sam SiOL. Še vedno je sicer daleč največji ponudnik interneta, toda tržni delež se mu nezadržno zmanjšuje. Tudi zaradi izgubljenega imidža tehnološkega liderja, ki ga je od njega prevzel T-2.
Konkurenca danes v pogovoru na štiri oči čisto odkrito pravi, da je "Dremelj nekaj najboljšega, kar se jim je zgodilo v zadnjem času". Da SiOL pod njim enostavno ni več tisto podjetje, ki so se ga včasih konkurenti naravnost bali, temveč ostaja le še senca tega. Da je podjetje v zadnjem času enostavno "zadremalo".
SiOLa, kot smo ga poznali, enostavno ni več. Ali lahko pričakujemo, da se bo zgodba ponovila tudi pri Mobitelu? Itak.
