Sindikati za delavce

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
S tem stavkom si dokazal, da ne razumeš. Niso obremenjeni delodajalci. Obremenjeni so delavci, njim država vzame lep kos plače (da iz bruto bruto rata neto).
Delodajalec za strošek plače nameni X (normalen delodajalec največ, kolikor je mogoče, da je še konkurenčen in da so delavci zadovoljni). In od tega X, namenjenega delavcu, država zame delež - in del tega skrije, da ni na plačilni listi. Delavcu, ne delodajalcu. Delodajalcu je v resnici lahko vseeno, ali država vzame 10 ali 50% od bruta.
Problem se seveda pojavi, ko so plače majhne - takrat delavcu ostane premalo, kar pa je problem delodajalca (nezadovoljni delavci pač niso dobri delavci).

Klikni za razširitev

Še vedno ne razmem, kaj pravzaprav želiš povedati: da slovenska država dela nekaj, kar je unikum v EU? Ja, država pobere del plače, s čimer financira svoje delovanje, zdravstveno/socialno blagajno itd - kaj točno te tu moti?

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
SJTV1, tudi jaz ne vem, kaj pravzaprav s tem želiš doseči. Meni se sicer zdiš kredibilen alter uporabnik. Tukaj pa vseeno mislim, da si malce "zgrešil" bistvo. Bolj iz tega vica: pacienta boli noga, mi pa bi mu naredili operacijo zdrave roke.

Klikni za razširitev

Dosegli bi to, da bi delavec vedel, koliko je zanj namenil delodajalec in koliko od tega je za kaj vzela država. Stvar torej postane transparentna. Ker vsaj 3/4 delavcev ne ve, da tiso, kar je na plačilni listi, ni edini strošek v zvez z njihovo plačo. Pa bi morali vedet, poleg ostalega. Saj to ne pomeni, da ni treba tudi česa drugega naredit (bolj nujnega), ampak tole predpisat vzame pa točno minuto časa.

Tebe ne zanima, koliko je v resnici tvoj bruto?

Klikni za razširitev

In kaj bo s tem podatkom?! Kaj hočeš s tem doseči? Bistvo manjka, bistvo! Boli delavca q.ac kosmati strošek delodajalca. In vem, koliko znaša strošek delodajalca.

Primer (okviren) za plačo v EUR:

p1

-- neto 1000 EUR
-- bruto osnova cca 1500 EUR
-- prispevki za socialo in kaj vem kaj še 350 EUR
-- akotnacija dohodnine cca 150 EUR
-- bruto bruto plača (znesek na plačilni listi, ki bo rešil Slovenijo) 1750 EUR

p2

-- neto 600 EUR
-- bruto osnova cca 850 EUR
-- prispevki za socialo in kaj vem kaj še 190 EUR
-- akotnacija dohodnine cca 60 EUR
-- bruto bruto plača (znesek na plačilni listi, ki bo (zopet) rešil Slovenijo) 1000 EUR

Da se ne bo kdo vtaknil v zneske in cifre, ki niso točne. Govorimo o okvirnih cifrah.

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
S tem stavkom si dokazal, da ne razumeš. Niso obremenjeni delodajalci. Obremenjeni so delavci, njim država vzame lep kos plače (da iz bruto bruto rata neto).
Delodajalec za strošek plače nameni X (normalen delodajalec največ, kolikor je mogoče, da je še konkurenčen in da so delavci zadovoljni). In od tega X, namenjenega delavcu, država zame delež - in del tega skrije, da ni na plačilni listi. Delavcu, ne delodajalcu. Delodajalcu je v resnici lahko vseeno, ali država vzame 10 ali 50% od bruta.
Problem se seveda pojavi, ko so plače majhne - takrat delavcu ostane premalo, kar pa je problem delodajalca (nezadovoljni delavci pač niso dobri delavci).

Klikni za razširitev

Še vedno ne razmem, kaj pravzaprav želiš povedati: da slovenska država dela nekaj, kar je unikum v EU? Ja, država pobere del plače, s čimer financira svoje delovanje, zdravstveno/socialno blagajno itd - kaj točno te tu moti?

Klikni za razširitev

Da ni transparentno, koliko pobere.

Saj ne gre za stvar, ki bi rešila težave - je pa bolano, da taka stvar ni transparentna in še bolj bolano, da sindikat čez to ne zna nič rečt. V bistvu je jasno, zakaj: dokler delavci ne vedo, koliko pobere država, se da pljuvat samo čez delodajalce in so lahko oni za vse krivi.

Citat:
Uporabnik jolko pravi:
Eni pač zagovarjajo mutenje in dimljenje.

Deal with it.

Klikni za razširitev

Kje vidiš ti mutenje? Stvari so jasne in davki so veliki.

...ker si zadnji..

(@Kravakonj, vem da je bilo vse to vključeno. Jaz sem hotel povedat, da zgolj labor cost še zdaleč ni merodajen podatek o tem, da je višina davčne obremenitve delavca v povprečju EU.)

V bistvu se tule prerekamo, da s stališča zaposlenega davčna obremenitev ni njegov problem, da je pač to strošek delodajalca, zaposlenega pa zanima zgolj neto izplen.

S tem bi se jaz težko strinjal, kajti poleg dohodnine, je ostalo glavno breme zdravstveno zavarovanje in pa socialno zavarovanje in pri teh je jasno definirano kdo je zaradi vplačil upravičen porabnik storitev (bodisi tekoče zdravstvene, bodisi pokojnina v prihodnje). In to ni delodajalec, niti nima nikakršnega vpliva na to.
Tudi pri dohodnini je jasno določeno kdo je nosilec davčnega bremena in vsi postopki/izterjave gredo na zaposlenega. S stališča firme pa je to denar za zaposlenega, jim za poslovanje s finančnega vidika vseeno, ker gre za isti znesek. Zagovorniki potem še navržejo, da se verjetno neto ne bi spreminjal, četudi se davčna obremenitev zmanjša (češ da bi delodajalec vzel prihranjeno). V normalni firmi so v pogodbah vpisani bruto zneski. Ne more niti delodajalec vedet kako boš ti vsako leto odločil o morebitnih olajšavah (otroci), razen v namen sprotnega izplačil dohodnine, pa še to potem zaposleni odgovarja DURSU pri letnem poračunu, neodvisno od delodajalca. Zame je to jasno, moj denar, denar iz naslova mojega dela, kateri gre državi za razne davščine.
.
O višine davčne obremenitve, pa samo to... že to da je pokojnina navzgor omejena (ne vem kateri večkratnik) a hkrati je ta isti davek navzgor neomejen (za lahkoto plačuješ 5000 EUR mesečno, če je le dovolj velika plača) je zelo nepošteno.