Konec leta vsi s.p.-ji kar jih poznam, začnejo več ali manj zapravljati v imenu firme, češ, bodo "vpisali v stroške s.p.". Ok, če neko stvar res res potrebuješ in bi jo kupil tudi, če ne bi imel s.p.-ja in tudi če ne bi bilo konec leta, potem mi je kristalno jasno, da je tak nakup upravičen.
Bolj me zanima zakaj ljudje silijo v nakup stvari, ki jih ne potrebujejo, samo da ne bi plačevali davkov, oziroma, da bi jih plačevali čim manj?
Jaz izhajam iz stališča, če imaš konec leta pri poslovnem izidu 1000 d.e. dobička, plačaš 18% davka (za 2012) in ti ostane 820 d.e., ki jih lahko "investiraš" kasneje po potrebi. Kar je bolje, kot imeti za 1000 d.e. neke krame, ki je morda niti ne potrebuješ. Ponavljam - sprašujem glede nakupov, ki niso nujno potrebni (zamenjava eno leto starega laptopa, tretji tiskalnik pri bajti ali pa nov fotoaparat...).
Razloge, ki sem jih dobil od teh s.p.-jev, se da razvrstiti v tri skupine:
1) izenačevanje vhodnih in izhodnih davkov
2) če ne zapravijo, bodo uvrščeni v višji dohodninski razred
3) plačilo akontacije
Ti razlogi zvenijo precej naučeno, kot nekaj kar so nekje slišali (od računovodje?) in mi nihče ne zna razložiti v čem je finta.
Kot jaz razumem te razloge:
1) da izenačiš vhodne in izhodne stroške, poenostavljeno (vse za 20% DDV) pomeni, da imaš toliko odhodkov kot prihodkov. Torej nič dobička. Tako firmo se skoraj bolj splača zapreti in se nekje zaposliti. Se vsaj manj sekiraš, če nič drugega.
2) dohodninski razredi - če se ne motim so odvisni od prihodkov in ne poslovnega izida? torej stroški tu nimajo veze?
3) tu sploh ne vidim povezave, kvečjemu protislovje - akontacijo plačuješ sproti skozi celo leto, zakaj bi potem stroške delal samo konec leta?
V srednji šoli sem imel predmete gospodarsko poslovanje, računovodstvo, poslovna matematiko in ekonomijo, na faksu pa še ekonomiko pa razne managemente (torej so mi stvari na tem področju vsaj teoretično precej jasne), a se ne spomnim, da bi nas kdaj tega učili.
Ne razmišljam o ustanovitvi s.p., tale razprava je zgolj akademska.
Hvala za pojasnila.
Bolj me zanima zakaj ljudje silijo v nakup stvari, ki jih ne potrebujejo, samo da ne bi plačevali davkov, oziroma, da bi jih plačevali čim manj?
Jaz izhajam iz stališča, če imaš konec leta pri poslovnem izidu 1000 d.e. dobička, plačaš 18% davka (za 2012) in ti ostane 820 d.e., ki jih lahko "investiraš" kasneje po potrebi. Kar je bolje, kot imeti za 1000 d.e. neke krame, ki je morda niti ne potrebuješ. Ponavljam - sprašujem glede nakupov, ki niso nujno potrebni (zamenjava eno leto starega laptopa, tretji tiskalnik pri bajti ali pa nov fotoaparat...).
Razloge, ki sem jih dobil od teh s.p.-jev, se da razvrstiti v tri skupine:
1) izenačevanje vhodnih in izhodnih davkov
2) če ne zapravijo, bodo uvrščeni v višji dohodninski razred
3) plačilo akontacije
Ti razlogi zvenijo precej naučeno, kot nekaj kar so nekje slišali (od računovodje?) in mi nihče ne zna razložiti v čem je finta.
Kot jaz razumem te razloge:
1) da izenačiš vhodne in izhodne stroške, poenostavljeno (vse za 20% DDV) pomeni, da imaš toliko odhodkov kot prihodkov. Torej nič dobička. Tako firmo se skoraj bolj splača zapreti in se nekje zaposliti. Se vsaj manj sekiraš, če nič drugega.
2) dohodninski razredi - če se ne motim so odvisni od prihodkov in ne poslovnega izida? torej stroški tu nimajo veze?
3) tu sploh ne vidim povezave, kvečjemu protislovje - akontacijo plačuješ sproti skozi celo leto, zakaj bi potem stroške delal samo konec leta?
V srednji šoli sem imel predmete gospodarsko poslovanje, računovodstvo, poslovna matematiko in ekonomijo, na faksu pa še ekonomiko pa razne managemente (torej so mi stvari na tem področju vsaj teoretično precej jasne), a se ne spomnim, da bi nas kdaj tega učili.
Ne razmišljam o ustanovitvi s.p., tale razprava je zgolj akademska.
Hvala za pojasnila.