Rtv Slo skuša prekositi v debilnosti ostalo Slo medijsko greznico ?
- Ustvarjalec teme johan_blond
- Začetni datum
Predvidevam, da bi moral bit vir NoraTV, da bi bil po tvoje verodostojen virA je tale - Citiram:- namenjen meni?
Aaaaaaadmiiiiiiin.
p.s. a ne vidite, da sta OBA članka iz iste strani RTV. (rtv slo skusa prekositi v debilnosti ostalo slo medijsko greznico). in ko pogledaš njihov vir: STA!
Poklica medicinskega in farmacevtskega strokovnjaka bi načeloma morala dopolnjevati drug drugega. Nedeljski gost, ki je doštudiral oba, pa v današnjem svetu, ki mu vlada samo še denar, vidi le nepremostljive razlike med njima. Trdi, da nas zdravniki po nepotrebnem in na pamet zasipajo z recepti, farmacevtom pa so prva in edina skrb delničarji in ne bolniki. Dr. Tomaž Makovec je dolgoletni žvižgač, ki ga nihče noče slišati.
Strokovni, neodvisni, resnicoljubni javni servis RTV je torej (spet) cenzuriral gosta Dr. Tomaža Makovca, ki je povedal za njihove gospodarje/globoko državo neprijetne zadeve.
A jaz to prav tako razumem?
A jaz to prav tako razumem?
Obstaja kje v kakšnem arhivu, da se da poslušati.
Ima mogoče, kdo kje shranjen podkast lokalno?
Najlepša hvala.
Shranjeno
.Še ta komentar:
Skrajno neprofesionlano, da umaknejo oddajo in se pretvarjajo da se ni nič zgodilo (tukaj se navezujem na njihovo spletno stran, ne twitter objav). Vsi resni tuji mediji bi ob tem tudi dali komenar/ urednika, ki bi obrazložil v dveh, treh vrsticah kaj se je zgodilo. Ni prvič, da so na RtvSlo kaj hinavsko skrili.
Saj se zavedam, da je pometanje pod preprogo nacionalni šport, ampak RtvSlo imamo (naj bi) ravno za to da postavlja ustrezne standarde.
Res bizaren intervju, tudi novinar Damjan Zorc s svojimi komentarji zelo aktivno sodeluje v boju proti zdravilom. Sploh čuden je tisti del, ko govorita, da zgodnje zaznavanje raka škoduje.
Anticepilstvo mediji promovirajo brezplačno, promocija cepljenja pa naj bi se plačevala po ceniku (dajo pa popust).
Anticepilstvo mediji promovirajo brezplačno, promocija cepljenja pa naj bi se plačevala po ceniku (dajo pa popust).
Nisem še poslušal, ampak po dogajanju zadnjega leta in pol, bi kar pričakoval, da je to logično nadaljevanje.
Val202 in MMC so resno zavozili v teh časih s aktivnim promoviranjem neumnosti (ostalih ne morem komentirati, ker ne poslušam/spremljam).
Val202 in MMC so resno zavozili v teh časih s aktivnim promoviranjem neumnosti (ostalih ne morem komentirati, ker ne poslušam/spremljam).
ko jim bo naslednjič kdo rekel da aktivno pomagajo pri razvoju epidemije, bo pa spet vse fašistično.
Opravičilo poslušalcem
Pozdravljeni,
ni zgodb, ki bi se jim morali vnaprej izogniti, niti ni sogovornikov, ki jim ne bi mogli zastaviti vprašanj. Mnenja gostov, čeprav v delu javnosti razumljena kot kontroverzna, so lahko povsem legitimna. Vloga resnicoljubnega, odgovornega in profesionalnega medija pa je, da besede kritično presoja, povedano ustrezno postavi v kontekst, teme in sogovornike pa umešča v primerne formate oddaj.
V oddaji Nedeljski gost, ki je bila na sporedu 11. julija 2021, nam je pri doseganju osnovnih standardov spodletelo. Zato poslušalcem dolgujemo opravičilo.
Gost, dr. Tomaž Makovec z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je v oddaji delil svoja mnenja. Težava je, da ob izrekanju polemičnih stališč ni dobil niti enega kritičnega vprašanja in da ni bil izražen niti kakršen koli dvom o njegovem mnenju. Gostu je bilo tako med drugim omogočeno širjenje sporočil, ki ogrožajo zdravje ljudi. Intervjuja zato ni v arhivu. Izpostavljene teme bi se dalo nagovoriti v drugačnem formatu oddaje ob ustrezni novinarski izvedbi.
Nekritično napeljevanje sogovornika ni novinarstvo. Neupoštevanje dogovorov in delovanje mimo urednikov pa je neprofesionalno. Zadevo ustrezno interno naslavljamo.
Poslušalcem se opravičujemo. Obljubljamo bolj odgovorno delo in zasledovanje najvišjih profesionalnih standardov.
Nejc Jemec
odgovorni urednik
Pozdravljeni,
ni zgodb, ki bi se jim morali vnaprej izogniti, niti ni sogovornikov, ki jim ne bi mogli zastaviti vprašanj. Mnenja gostov, čeprav v delu javnosti razumljena kot kontroverzna, so lahko povsem legitimna. Vloga resnicoljubnega, odgovornega in profesionalnega medija pa je, da besede kritično presoja, povedano ustrezno postavi v kontekst, teme in sogovornike pa umešča v primerne formate oddaj.
V oddaji Nedeljski gost, ki je bila na sporedu 11. julija 2021, nam je pri doseganju osnovnih standardov spodletelo. Zato poslušalcem dolgujemo opravičilo.
Gost, dr. Tomaž Makovec z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je v oddaji delil svoja mnenja. Težava je, da ob izrekanju polemičnih stališč ni dobil niti enega kritičnega vprašanja in da ni bil izražen niti kakršen koli dvom o njegovem mnenju. Gostu je bilo tako med drugim omogočeno širjenje sporočil, ki ogrožajo zdravje ljudi. Intervjuja zato ni v arhivu. Izpostavljene teme bi se dalo nagovoriti v drugačnem formatu oddaje ob ustrezni novinarski izvedbi.
Nekritično napeljevanje sogovornika ni novinarstvo. Neupoštevanje dogovorov in delovanje mimo urednikov pa je neprofesionalno. Zadevo ustrezno interno naslavljamo.
Poslušalcem se opravičujemo. Obljubljamo bolj odgovorno delo in zasledovanje najvišjih profesionalnih standardov.
Nejc Jemec
odgovorni urednik
so rekli in pozabili, da ko je enkrat bilo priključeno na iNet, je lahko tudi "ušlo" ...
.. grem zdej poslušat 
... pa lahko brišejo zdaj koliko hočejo 
He, he - sem poslušal na podkastu pred nekaj dnevi in se tudi sam čudil, kaj je Zorcu, da ima takšnega gosta in je tako nekritičen. Doktorati gor ali dol, tip izjavi nekaj takšnih stvari (recimo tisto o nesmislu zgodnjega zaznavana raka 
), da res ne veš, ali je pri zdravi pameti.
), da res ne veš, ali je pri zdravi pameti.Končno sem uspel poslušati ta “intervju”. Legendarno. Ne vem kako bi odreagiral, če bi poslušal v živo, ampak po vseh spoilerjih glede intervjuja me ni nič presenetilo. Kako so na RtvSlo (MMC in Val202) "asuglajzal", je bilo res samo logično nadaljevanje vsega, češnja na torti. Ni bil to noben eksces, ampak modus operandi.
Najbolj od vsega je pa seveda žalostno delovanje "novinarja".
Dva "taprava" sta se našla skupaj. Oseba (Makovec), ki pravi da na PubMed-u ne najdeš nič pametnega in da je YouTube pravi vir relevantnih informacij, ter rekreativni uživalec fluoksetina (Zorc).
Vsebinsko pa nič novega, nekateri konkretni podatki, vzeti iz konteksta/ali pa popolnoma napačno razumljeni, prodani kot neka zarota.
Tudi na Alter-ju že velikokrat videno.
erikson , hvala za obveščanje o tem, drugače bi povsem spregledal.
No, da ne bom samo kritiziral, musko so imel pa dobro. Poslušal sem v avtu v tujini, in ko so ravno Krafwerk vrteli, sem ugotovil, da se peljem dobesedno mimo placa, kjer sem ~ 15 let nazaj bil na koncertu Kratwerk-ov. Se mi je kar milo storilo.
Najbolj od vsega je pa seveda žalostno delovanje "novinarja".
Dva "taprava" sta se našla skupaj. Oseba (Makovec), ki pravi da na PubMed-u ne najdeš nič pametnega in da je YouTube pravi vir relevantnih informacij, ter rekreativni uživalec fluoksetina (Zorc).
Vsebinsko pa nič novega, nekateri konkretni podatki, vzeti iz konteksta/ali pa popolnoma napačno razumljeni, prodani kot neka zarota.
Tudi na Alter-ju že velikokrat videno.
erikson , hvala za obveščanje o tem, drugače bi povsem spregledal.
No, da ne bom samo kritiziral, musko so imel pa dobro. Poslušal sem v avtu v tujini, in ko so ravno Krafwerk vrteli, sem ugotovil, da se peljem dobesedno mimo placa, kjer sem ~ 15 let nazaj bil na koncertu Kratwerk-ov. Se mi je kar milo storilo.
Kar se tiče pa zgodnjega odkrivanja raka, kar je bilo večkrat omenjeno. Zgodnje odkrivanje raka še ne pomeni avtomatično boljše prognoze in boljšega izida. Pač je potrebno kritično ovrednotiti smiselnost takšnega pristopa.
Kot vse ostalo v tem intervjuju, je bil realen problem zapeljan v neko teorijio zarote.
Bom prilepil en tekst, ki opisuje, kako je potrebno pogledati ali ima zgodnje odkrivanje raka pozitiven rezultat.
No; merely detecting a small tumor is not sufficient. Cancer demonstrates a spectrum of behavior. Some tumors are inherently benign, genetically determined to never reach the fully malignant state; and some tumors are intrinsically aggressive, and intervention at even an early, presymptomatic stage might make no difference to the prognosis of a patient. To address the inherent behavioral heterogeneity of cancer, the screening test must go further. It must increase survival.
Imagine, now, that we have designed a trial to determine whether our screening test increases survival. Two identical twins, call them Hope and Prudence, live in neighboring houses and are offered the trial. Hope chooses to be screened by the test. Prudence, suspicious of overdiagnosis and underdiagnosis, refuses to be screened.
Unbeknownst to Hope and Prudence, identical forms of cancer develop in both twins at the exact same time—in 1990. Hope’s tumor is detected by the screening test in 1995, and she undergoes surgical treatment and chemotherapy. She survives five additional years, then relapses and dies ten years after her original diagnosis, in 2000. Prudence, in contrast, detects her tumor only when she feels a growing lump in her breast in 1999. She, too, has treatment, with some marginal benefit, then relapses and dies at the same moment as Hope in 2000.
At the joint funeral, as the mourners stream by the identical caskets, an argument breaks out among Hope’s and Prudence’s doctors. Hope’s physicians insist that she had a five-year survival: her tumor was detected in 1995 and she died in 2000. Prudence’s doctors insist that her survival was one year: Prudence’s tumor was detected in 1999 and she died in 2000. Yet both cannot be right: the twins died from the same tumor at the exact same time. The solution to this seeming paradox—called lead-time bias—is immediately obvious. Using survival as an end point for a screening test is flawed because early detection pushes the clock of diagnosis backward. Hope’s tumor and Prudence’s tumor possess exactly identical biological behavior. But since doctors detected Hope’s tumor earlier, it seems, falsely, that she lived longer and that the screening test was beneficial.
So our test must now cross an additional hurdle: it must improve mortality, not survival. The only appropriate way to judge whether Hope’s test was truly beneficial is to ask whether Hope lived longer regardless of the time of her diagnosis. Had Hope lived until 2010 (outliving Prudence by a decade), we could have legitimately ascribed a benefit to the test. Since both women died at the exact same moment, we now discover that screening produced no benefit.
A screening test’s path to success is thus surprisingly long and narrow. It must avoid the pitfalls of overdiagnosis and underdiagnosis. It must steer past the narrow temptation to use early detection as an end in itself. Then, it must navigate the treacherous straits of bias and selection. “Survival,” seductively simple, cannot be its end point. And adequate randomization at each step is critical. Only a test capable of meeting all these criteria—proving mortality benefit in a genuinely randomized setting with an acceptable over- and underdiagnosis rate—can be judged a success. With the odds stacked so steeply, few tests are powerful enough to withstand this level of scrutiny and truly provide benefit in cancer.
Izsek je iz knjige Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer (Kralj vseh bolezni: Biografija raka)
Knjiga je vrhunska, tudi večkrat nagrajena (upravičeno).
www.emka.si
Kot vse ostalo v tem intervjuju, je bil realen problem zapeljan v neko teorijio zarote.
Bom prilepil en tekst, ki opisuje, kako je potrebno pogledati ali ima zgodnje odkrivanje raka pozitiven rezultat.
No; merely detecting a small tumor is not sufficient. Cancer demonstrates a spectrum of behavior. Some tumors are inherently benign, genetically determined to never reach the fully malignant state; and some tumors are intrinsically aggressive, and intervention at even an early, presymptomatic stage might make no difference to the prognosis of a patient. To address the inherent behavioral heterogeneity of cancer, the screening test must go further. It must increase survival.
Imagine, now, that we have designed a trial to determine whether our screening test increases survival. Two identical twins, call them Hope and Prudence, live in neighboring houses and are offered the trial. Hope chooses to be screened by the test. Prudence, suspicious of overdiagnosis and underdiagnosis, refuses to be screened.
Unbeknownst to Hope and Prudence, identical forms of cancer develop in both twins at the exact same time—in 1990. Hope’s tumor is detected by the screening test in 1995, and she undergoes surgical treatment and chemotherapy. She survives five additional years, then relapses and dies ten years after her original diagnosis, in 2000. Prudence, in contrast, detects her tumor only when she feels a growing lump in her breast in 1999. She, too, has treatment, with some marginal benefit, then relapses and dies at the same moment as Hope in 2000.
At the joint funeral, as the mourners stream by the identical caskets, an argument breaks out among Hope’s and Prudence’s doctors. Hope’s physicians insist that she had a five-year survival: her tumor was detected in 1995 and she died in 2000. Prudence’s doctors insist that her survival was one year: Prudence’s tumor was detected in 1999 and she died in 2000. Yet both cannot be right: the twins died from the same tumor at the exact same time. The solution to this seeming paradox—called lead-time bias—is immediately obvious. Using survival as an end point for a screening test is flawed because early detection pushes the clock of diagnosis backward. Hope’s tumor and Prudence’s tumor possess exactly identical biological behavior. But since doctors detected Hope’s tumor earlier, it seems, falsely, that she lived longer and that the screening test was beneficial.
So our test must now cross an additional hurdle: it must improve mortality, not survival. The only appropriate way to judge whether Hope’s test was truly beneficial is to ask whether Hope lived longer regardless of the time of her diagnosis. Had Hope lived until 2010 (outliving Prudence by a decade), we could have legitimately ascribed a benefit to the test. Since both women died at the exact same moment, we now discover that screening produced no benefit.
A screening test’s path to success is thus surprisingly long and narrow. It must avoid the pitfalls of overdiagnosis and underdiagnosis. It must steer past the narrow temptation to use early detection as an end in itself. Then, it must navigate the treacherous straits of bias and selection. “Survival,” seductively simple, cannot be its end point. And adequate randomization at each step is critical. Only a test capable of meeting all these criteria—proving mortality benefit in a genuinely randomized setting with an acceptable over- and underdiagnosis rate—can be judged a success. With the odds stacked so steeply, few tests are powerful enough to withstand this level of scrutiny and truly provide benefit in cancer.
Izsek je iz knjige Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer (Kralj vseh bolezni: Biografija raka)
Knjiga je vrhunska, tudi večkrat nagrajena (upravičeno).
The Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer: Mukherjee, Siddhartha: 8601420075672: Amazon.com: Books
The Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer [Mukherjee, Siddhartha] on Amazon.com. *FREE* shipping on qualifying offers. The Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer
www.amazon.com
Kralj vseh bolezni: Biografija raka: Siddhartha Mukherjee: 9789612416911: Osebna rast in zdravje | Emka.si
Slikovit in izčrpen zgodovinski prikaz razvoja človeškega razumevanja raka in delno tud... *Hitra in zanesljiva dostava, plačilo tudi po povzetju.*
www.emka.si
Imaš prav.
In hvala za predlog za branje.
Sicer je prav, da je RTV odprta do različno mislečih, mora pa novinar zadevo kritično oceniti. Priznam, da sem imel o Zorcu prej boljše mnenje.
In hvala za predlog za branje.
Sicer je prav, da je RTV odprta do različno mislečih, mora pa novinar zadevo kritično oceniti. Priznam, da sem imel o Zorcu prej boljše mnenje.
