Citat:
Mnenja so deljena
DZ s tem po mnenju ustavnega sodišča ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti, je dejal Petrič v današnji ustni razglasitvi odločbe. Proti takšni odločitvi sta sicer glasovala sodnika Jan Zobec in Mitja Deisinger, ki sta tudi podala odklonilni ločeni mnenji.
Zobec je v svojem odklonilnem mnenju zapisal, da je jedro njegovega nestrinjanja z odločitvijo ustavnega sodišča v tem, da bi moral ustavodajalec izrecno predvideti omejitev zakonodajne funkcije DZ v času njegovega razpusta. Po njegovem mnenju je večinsko stališče preozko in pretogo ter, kot ocenjuje, "ekskluzivno pozitivistično".
Kot pravi, je razpust stanje prehoda, ki mora imeti svoj odsev tudi v obsegu zakonodajnih pooblastil. Položaj DZ v času razpusta in predčasnih volitev v DZ pa je, kot poudarja Zobec, bistveno drugačen kot pri rednih volitev, ki so posledica izteka mandatne obe. Po njegovem mnenju je v času razpusta zakonodajna oblast DZ zožena na nujne, neodložljive odločitve, med katere izpodbijani zakoni po njegovi ugotovitve ne spadajo. Tako je DZ po njegovem mnenju prekoračil svoja pooblastila, odločanje o zakonih pa bi moral prepustiti novemu sklicu DZ.
Tudi Deisinger poudarja, da razpust DZ ni enako kot razpust volitev. Kot poudarja, ima razpust DZ drug pomen, kot samo skrajšanje mandata in razpis predčasnih volitev. Razpust parlamenta po njegovem mnenju hkrati pomeni, da nima istih zakonodajnih pristojnosti, kot jih sicer ima DZ, saj tako inštitut razpusta DZ ne bi imel nobene vsebine in bi bil samo nekakšen tehnični termin za stanje pred volitvami. Takšna razlaga je po njegovem mnenju nesprejemljiva.
V primeru vseh zakonodajnih pooblastil razpuščenega DZ ta lahko, kot je zapisal Deisinger, nelegitimno sprejema vse zakone, tudi takšne, ki sploh niso nujni, lahko pa celo zlorablja svoj položaj in večina lahko sprejema zakone v svojo politično korist. Zato bi bilo po njegovem mnenju treba onemogočiti nelegitimno popolno zakonodajno funkcijo razpuščenega DZ.