Prodaja T-2
- Ustvarjalec teme Mato_jurc
- Začetni datum
T-2 - Cerkev med podjetništvom in moralo
Jože P. Damijan
vsi članki avtorja
BOGASTVO NA ZEMLJI ALI BOGASTVO V NEBESIH?
Telekomunikacijsko podjetje T-2 je zanimivo, celo kontroverzno. Podjetje, ki se po svojem poslovanju načeloma ne bi nič kaj razlikovalo od drugih novih ponudnikov na trgu telekomunikacijskih storitev kjerkoli v Evropi ali Ameriki, tudi v Sloveniji ne. Običajno zelo mukotrpno, dolgoletno prebijanje onstran profitnega roba ob velikanskem že delujočem ponudniku, ki te spotika na vsakem koraku. Običajen primer. Če ne bi šlo za "osebno zgodbo". In če ne bi za podjetjem stala slovenska Cerkev.
Siol je izkoriščal Telekomovo infrastrukturo
T-2 je osebna zgodba Mirana Krambergerja, nekdanjega idejnega očeta projekta Siol (1996) in nato z letom 2001 tudi njegovega direktorja. Siol je bil ustanovljen kot hčerinsko podjetje Telekoma, ki je, izkoriščajoč Telekomovo fizično infrastrukturo, dolga leta s številnimi nelojalnimi poslovnimi praksami izrivalo konkurenco in vzdrževalo monopolni položaj na trgu dostopa do interneta. Bitka je bila krvava, Siol ni izbiral sredstev pri zatiranju konkurence, od preprečevanja uporabe določenih Telekomovih številk za dostop do interneta na Telekomovem omrežju alternativnim ponudnikom, nedovoljene vezave ISDN/ADSL, (ne)razvezovanja lokalnih zank do predatorskih cen (cenovnih škarij). Siol je prek Telekoma monopolno izrabljal javno fizično infrastrukturo, ki mu jo je zgradila država in je bila za Siol praktično zastonj, drugim alternativnim ponudnikom pa jo je Telekom drago zaračunaval. Tako drago, da niso bili konkurenčni Siolovim cenam.
Kramberger je tehnik in ekonomist
Arhitekt teh praks naj bi bil, pravijo insiderji, Kramberger. Menda je ustanovil celo tako imenovani sektor za operaterje, ki ga je enkrat na teden brifiral, kako je treba "ravnati" s konkurenco. Poznavalci pravijo, da je bil Kramberger nujen za Telekom. Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, ga ocenjuje: "Bil je idealna kombinacija človeka s tehnično dovolj dobrim znanjem, da ga ni vsak srednješolec peljal žejnega čez vodo, hkrati pa mu je bila jasna ekonomika telekomunikacij. Ob tem je treba seveda povedati, da je bil kot človek fizično impresiven, aroganten in zelo hiter z izjavami, zavračanji, zasmehovanji in (menda) celo resnimi grožnjami. Na svojem terenu je bil absolutist in brezkompromisen vladar. V šahu je držal male ponudnike interneta, ministrstvo in agencijo, celo Arnes." (Monitor, junij 2003). Mirana Krambergerja in generalnega direktorja Telekoma, Petra Graška, so odstavili februarja 2004, formalno zaradi njunih "vizionarskih" (a prezgodnjih) idej o reintegraciji Siola v Telekom (ki pa se je dejansko zgodila tri leta pozneje), neformalno pa, ker je postal pritisk EU za liberalizacijo telekomunikacijskih storitev prehud. Reintegracija Siola je bila seveda potrebna, ker je bil Siol, zaradi predatorskih cen, povsem nedobičkonosen, kljub izdatni podpori Telekoma (večkratne dokapitalizacije ...).
Kramberger kot Steve Jobs
Iz te negativne zgodbe je nato Kramberger naredil novo zgodbo. Še istega leta je ustanovil T-2, novega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Nekako tako kot Steve Jobs, soustanovitelj Appla, ki je moral leta 1985 svojega "otroka" zapustiti, nakar je ustanovil računalniško podjetje NeXT. Steve Jobs se je leta 1997 po menedžerskem odkupu zmagoslavno vrnil na Apple. No, zgodba Mirana Krambergerja je tukaj malce drugačna od zgodbe Steva Jobsa. Steve Jobs je začel z ničle, s svojim kapitalom, pri katerem je njegov največji kapital znanje. Daleč od tega, da bi Krambergerju očitali pomanjkanje znanja, prav nasprotno. Razlika je v kapitalskem ozadju in metodah delovanja.
Kramberger je kapital za T-2, goro kapitala, če smo natančni, dobil pri Cerkvi. Ker je nečak mariborskega škofa Krambergerja, mu to ni bilo preveč težko. S seboj na T-2 pa je odpeljal vse najboljše kadre s tega področja v Telekomu. No, ne čisto vseh. Nekatere je pustil na Telekomu. Insiderji pravijo, da zato, da bi Telekom še naprej zatiral konkurenco na področju dostopa do interneta, kot je bilo zastavljeno pod Krambergerjem. Zakaj? Ker je ves čas računal na odškodninsko tožbo do Telekoma. Ker je eden najboljših poznavalcev trga telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, mu je bilo jasno, da s postopnim prodiranjem kot alternativni ponudnik storitev na Telekomovem omrežju ne more uspeti. Zato je stavil na postavitev lastnega, predvsem optičnega omrežja in z najnovejših tehnologij za prenos podatkov, ter seveda na nadaljevanje brutalne Telekomove prakse zatiranja konkurence. Na prvi pogled Krambergerju uspeva, T-2 je kot prvi v Sloveniji uvedel storitve na osnovi VDSL in pozneje še tehnologije FTTH širokopasovnega dostopa. T-2 gradi svoje lastno optično omrežje, s čimer postaja neodvisen od Telekoma. Hkrati je T-2 januarja 2007 vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov, in sicer iz enakega razloga, kot se je ves čas pritoževala tudi preostala konkurenca: Telekom naj bi z diskriminacijo med podjetjema Siol in T-2 ter z zavlačevanjem pri izvajanju storitev povzročal, da se uporabniki interneta več odločajo za Siol, kot bi se sicer. Gre za tako imenovani vzvodni učinek, ko neko podjetje prevladujoči položaj na enem trgu uporablja zato, da si poskuša z delovanjem na tem trgu zagotoviti prednost pred konkurenco tudi na drugem, od prvega odvisnem trgu, ki jo preganjata tako evropska kot tudi specialna domača zakonodaja (82. člen pogodbe Evropskih skupnosti in tudi 10. člen zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Zanimivo pa je, da se Kramberger kot idejni oče T-2 sklicuje na tovrstno omejevanje konkurence, medtem ko je še novembra 2004 izjavil: "Telekom nikoli v svojem delovanju ni privilegiral Siola, tudi če je tak sklep UVK, to še ne pomeni, da je tako tudi bilo!" (Finance, 23. novembra 2004)
T-2 ima problematičen odnos do uporabnikov
Pri Krambergerju gre vsekakor za zelo zanimivo zgodbo, vprašanje pa je, ali se mu bo na koncu izšla. Njegov T-2 je kljub izdatnim kapitalskim injekcijam (samo decembra lani je dobil dve) hudo prezadolženo podjetje, število naročnikov pa (pre)počasi narašča. Problematična naj bi bila kakovost storitev T-2 (številni izpadi) ter slab odnos do uporabnikov, česar so polni praktično vsi spletni forumi. Hkrati je T-2 v svoji želji po hitrejšem dobičku stavil na ponudbo tudi pornografskih programov prek svoje ponudbe digitalne TV. S tem pa je, po dolgem zamiku sicer, razburil vodstvo Cerkve, ki zdaj grozi, da bo T-2 prodala, če ne neha ponujati pornografskih vsebin.
Kako močni so cerkveni moralni pritiski?
Vprašanje, ki se ob tem postavlja in od katerega je odvisna usoda Krambergerja, pa je seveda, kako močni so moralni pomisleki Cerkve, da bi se hitro kapitalsko umaknila iz T-2. Če Cerkev T-2 proda danes, bo pridelala veliko kapitalsko izgubo, saj je vrednost T-2 še sorazmerno nizka. Ob približno 50 tisoč uporabnikih in dobri tržni ceni uporabnika denimo 700 evrov po glavi (dvakrat več kot je Telekom plačal za porabnike Sinfonike), bi bila cena T-2 okrog 35 milijonov evrov, pa še kakšnih 15 do 20 milijonov bi lahko iztržil za svoje omrežje. Ta cena pa je seveda nekajkrat nižja od tiste, ki se pojavlja v medijih (350 milijonov evrov). Hkrati pa bi T-2 s tem izgubil podporo Cerkve, s čimer bi se njegova teža v odškodninski tožbi do Telekoma precej zmanjšala.
Vprašanje, ali bo Kramberger Steve Jobs slovenskih telekomunikacij, torej ni povsem na mestu. Kajti to niti ni ključno odvisno od njega, ampak predvsem od moralne trdnosti in globine zakladnice slovenske Cerkve. Če ne bo prevladala moralnost, ampak podjetniški duh in pohlep po bogatenju Cerkve in bo ta vztrajala pri naložbi v T-2 še leto ali dve, bo Kramberger nekoč slavljen kot pogumen, vizionarski in uspešen menedžer. Če pa bodo prevladala morala in vrednote, za katere se naša in globalna Katoliška cerkev zavzemata in bo Cerkev na hitro prodala T-2, bo Kramberger pač le še eden izmed tistih padlih angelov, ki umrejo zagrenjeni.
Dilema Cerkve je torej jasna: dobiček ali morala? Bogastvo na zemlji ali bogastvo v nebesih? In od njenega izida je odvisna poslovna usoda nečaka mariborskega škofa. Huda dilema za Cerkev.
Jože P. Damijan
vsi članki avtorja
BOGASTVO NA ZEMLJI ALI BOGASTVO V NEBESIH?
Telekomunikacijsko podjetje T-2 je zanimivo, celo kontroverzno. Podjetje, ki se po svojem poslovanju načeloma ne bi nič kaj razlikovalo od drugih novih ponudnikov na trgu telekomunikacijskih storitev kjerkoli v Evropi ali Ameriki, tudi v Sloveniji ne. Običajno zelo mukotrpno, dolgoletno prebijanje onstran profitnega roba ob velikanskem že delujočem ponudniku, ki te spotika na vsakem koraku. Običajen primer. Če ne bi šlo za "osebno zgodbo". In če ne bi za podjetjem stala slovenska Cerkev.
Siol je izkoriščal Telekomovo infrastrukturo
T-2 je osebna zgodba Mirana Krambergerja, nekdanjega idejnega očeta projekta Siol (1996) in nato z letom 2001 tudi njegovega direktorja. Siol je bil ustanovljen kot hčerinsko podjetje Telekoma, ki je, izkoriščajoč Telekomovo fizično infrastrukturo, dolga leta s številnimi nelojalnimi poslovnimi praksami izrivalo konkurenco in vzdrževalo monopolni položaj na trgu dostopa do interneta. Bitka je bila krvava, Siol ni izbiral sredstev pri zatiranju konkurence, od preprečevanja uporabe določenih Telekomovih številk za dostop do interneta na Telekomovem omrežju alternativnim ponudnikom, nedovoljene vezave ISDN/ADSL, (ne)razvezovanja lokalnih zank do predatorskih cen (cenovnih škarij). Siol je prek Telekoma monopolno izrabljal javno fizično infrastrukturo, ki mu jo je zgradila država in je bila za Siol praktično zastonj, drugim alternativnim ponudnikom pa jo je Telekom drago zaračunaval. Tako drago, da niso bili konkurenčni Siolovim cenam.
Kramberger je tehnik in ekonomist
Arhitekt teh praks naj bi bil, pravijo insiderji, Kramberger. Menda je ustanovil celo tako imenovani sektor za operaterje, ki ga je enkrat na teden brifiral, kako je treba "ravnati" s konkurenco. Poznavalci pravijo, da je bil Kramberger nujen za Telekom. Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, ga ocenjuje: "Bil je idealna kombinacija človeka s tehnično dovolj dobrim znanjem, da ga ni vsak srednješolec peljal žejnega čez vodo, hkrati pa mu je bila jasna ekonomika telekomunikacij. Ob tem je treba seveda povedati, da je bil kot človek fizično impresiven, aroganten in zelo hiter z izjavami, zavračanji, zasmehovanji in (menda) celo resnimi grožnjami. Na svojem terenu je bil absolutist in brezkompromisen vladar. V šahu je držal male ponudnike interneta, ministrstvo in agencijo, celo Arnes." (Monitor, junij 2003). Mirana Krambergerja in generalnega direktorja Telekoma, Petra Graška, so odstavili februarja 2004, formalno zaradi njunih "vizionarskih" (a prezgodnjih) idej o reintegraciji Siola v Telekom (ki pa se je dejansko zgodila tri leta pozneje), neformalno pa, ker je postal pritisk EU za liberalizacijo telekomunikacijskih storitev prehud. Reintegracija Siola je bila seveda potrebna, ker je bil Siol, zaradi predatorskih cen, povsem nedobičkonosen, kljub izdatni podpori Telekoma (večkratne dokapitalizacije ...).
Kramberger kot Steve Jobs
Iz te negativne zgodbe je nato Kramberger naredil novo zgodbo. Še istega leta je ustanovil T-2, novega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Nekako tako kot Steve Jobs, soustanovitelj Appla, ki je moral leta 1985 svojega "otroka" zapustiti, nakar je ustanovil računalniško podjetje NeXT. Steve Jobs se je leta 1997 po menedžerskem odkupu zmagoslavno vrnil na Apple. No, zgodba Mirana Krambergerja je tukaj malce drugačna od zgodbe Steva Jobsa. Steve Jobs je začel z ničle, s svojim kapitalom, pri katerem je njegov največji kapital znanje. Daleč od tega, da bi Krambergerju očitali pomanjkanje znanja, prav nasprotno. Razlika je v kapitalskem ozadju in metodah delovanja.
Kramberger je kapital za T-2, goro kapitala, če smo natančni, dobil pri Cerkvi. Ker je nečak mariborskega škofa Krambergerja, mu to ni bilo preveč težko. S seboj na T-2 pa je odpeljal vse najboljše kadre s tega področja v Telekomu. No, ne čisto vseh. Nekatere je pustil na Telekomu. Insiderji pravijo, da zato, da bi Telekom še naprej zatiral konkurenco na področju dostopa do interneta, kot je bilo zastavljeno pod Krambergerjem. Zakaj? Ker je ves čas računal na odškodninsko tožbo do Telekoma. Ker je eden najboljših poznavalcev trga telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, mu je bilo jasno, da s postopnim prodiranjem kot alternativni ponudnik storitev na Telekomovem omrežju ne more uspeti. Zato je stavil na postavitev lastnega, predvsem optičnega omrežja in z najnovejših tehnologij za prenos podatkov, ter seveda na nadaljevanje brutalne Telekomove prakse zatiranja konkurence. Na prvi pogled Krambergerju uspeva, T-2 je kot prvi v Sloveniji uvedel storitve na osnovi VDSL in pozneje še tehnologije FTTH širokopasovnega dostopa. T-2 gradi svoje lastno optično omrežje, s čimer postaja neodvisen od Telekoma. Hkrati je T-2 januarja 2007 vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov, in sicer iz enakega razloga, kot se je ves čas pritoževala tudi preostala konkurenca: Telekom naj bi z diskriminacijo med podjetjema Siol in T-2 ter z zavlačevanjem pri izvajanju storitev povzročal, da se uporabniki interneta več odločajo za Siol, kot bi se sicer. Gre za tako imenovani vzvodni učinek, ko neko podjetje prevladujoči položaj na enem trgu uporablja zato, da si poskuša z delovanjem na tem trgu zagotoviti prednost pred konkurenco tudi na drugem, od prvega odvisnem trgu, ki jo preganjata tako evropska kot tudi specialna domača zakonodaja (82. člen pogodbe Evropskih skupnosti in tudi 10. člen zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Zanimivo pa je, da se Kramberger kot idejni oče T-2 sklicuje na tovrstno omejevanje konkurence, medtem ko je še novembra 2004 izjavil: "Telekom nikoli v svojem delovanju ni privilegiral Siola, tudi če je tak sklep UVK, to še ne pomeni, da je tako tudi bilo!" (Finance, 23. novembra 2004)
T-2 ima problematičen odnos do uporabnikov
Pri Krambergerju gre vsekakor za zelo zanimivo zgodbo, vprašanje pa je, ali se mu bo na koncu izšla. Njegov T-2 je kljub izdatnim kapitalskim injekcijam (samo decembra lani je dobil dve) hudo prezadolženo podjetje, število naročnikov pa (pre)počasi narašča. Problematična naj bi bila kakovost storitev T-2 (številni izpadi) ter slab odnos do uporabnikov, česar so polni praktično vsi spletni forumi. Hkrati je T-2 v svoji želji po hitrejšem dobičku stavil na ponudbo tudi pornografskih programov prek svoje ponudbe digitalne TV. S tem pa je, po dolgem zamiku sicer, razburil vodstvo Cerkve, ki zdaj grozi, da bo T-2 prodala, če ne neha ponujati pornografskih vsebin.
Kako močni so cerkveni moralni pritiski?
Vprašanje, ki se ob tem postavlja in od katerega je odvisna usoda Krambergerja, pa je seveda, kako močni so moralni pomisleki Cerkve, da bi se hitro kapitalsko umaknila iz T-2. Če Cerkev T-2 proda danes, bo pridelala veliko kapitalsko izgubo, saj je vrednost T-2 še sorazmerno nizka. Ob približno 50 tisoč uporabnikih in dobri tržni ceni uporabnika denimo 700 evrov po glavi (dvakrat več kot je Telekom plačal za porabnike Sinfonike), bi bila cena T-2 okrog 35 milijonov evrov, pa še kakšnih 15 do 20 milijonov bi lahko iztržil za svoje omrežje. Ta cena pa je seveda nekajkrat nižja od tiste, ki se pojavlja v medijih (350 milijonov evrov). Hkrati pa bi T-2 s tem izgubil podporo Cerkve, s čimer bi se njegova teža v odškodninski tožbi do Telekoma precej zmanjšala.
Vprašanje, ali bo Kramberger Steve Jobs slovenskih telekomunikacij, torej ni povsem na mestu. Kajti to niti ni ključno odvisno od njega, ampak predvsem od moralne trdnosti in globine zakladnice slovenske Cerkve. Če ne bo prevladala moralnost, ampak podjetniški duh in pohlep po bogatenju Cerkve in bo ta vztrajala pri naložbi v T-2 še leto ali dve, bo Kramberger nekoč slavljen kot pogumen, vizionarski in uspešen menedžer. Če pa bodo prevladala morala in vrednote, za katere se naša in globalna Katoliška cerkev zavzemata in bo Cerkev na hitro prodala T-2, bo Kramberger pač le še eden izmed tistih padlih angelov, ki umrejo zagrenjeni.
Dilema Cerkve je torej jasna: dobiček ali morala? Bogastvo na zemlji ali bogastvo v nebesih? In od njenega izida je odvisna poslovna usoda nečaka mariborskega škofa. Huda dilema za Cerkev.
Telemach ga zagotovo ne bo kupil. Že po deležu uporabnikov je to precej manjše podjetje.
Kar se tiče pa članka JPD je pa v njem mnogo resnic glede Krambija - ta človek je res sposoben tehnik, ekonomist in retorik (spomnim se kako je enkrat v Odmevih zabijal Mišo Molk okoli glasovanja za Emo).
Kar se tiče pa članka JPD je pa v njem mnogo resnic glede Krambija - ta človek je res sposoben tehnik, ekonomist in retorik (spomnim se kako je enkrat v Odmevih zabijal Mišo Molk okoli glasovanja za Emo).
Prav gotovo je članek objektiven, saj je že prva postavka v tistem članku neresnična:
http://www.finance.si/show.php?id=201560
http://www.finance.si/show.php?id=201560
To je bila prva točka in že tle se je zlagal. Ostalih trezen analitik ne bo več preveč resno jemal, saj gre precej očitno za navadno natepavanje, česar smo se slovenci iz teh krogov že dodobra napapcali.
Jože bi rad v svojih člankih izpadel pameten, pa mu ne gre. Veliko boljši komentarji o stanju Telekomunikacij pri nas so v starih Monitorjih v rubriki Podrobno (tudi na internetu):
http://www.monitor.si/clanek/telekoma-vezava-isdn-adsl-strel-v-lastno-nogo/
http://www.monitor.si/clanek/telekomov-partnerski-program-medvedja-usluga/
http://www.monitor.si/clanek/mobilni-trg-je-dozorel/
http://www.monitor.si/clanek/cerkveni-trojanski-konj/
http://www.monitor.si/clanek/privatizacija-telekoma-ali-kdo-bo-koga/
http://www.monitor.si/clanek/odskodninska-tozba-t-2-kaplja-cez-rob/
http://www.monitor.si/clanek/telekoma-vezava-isdn-adsl-strel-v-lastno-nogo/
http://www.monitor.si/clanek/telekomov-partnerski-program-medvedja-usluga/
http://www.monitor.si/clanek/mobilni-trg-je-dozorel/
http://www.monitor.si/clanek/cerkveni-trojanski-konj/
http://www.monitor.si/clanek/privatizacija-telekoma-ali-kdo-bo-koga/
http://www.monitor.si/clanek/odskodninska-tozba-t-2-kaplja-cez-rob/
No moj vidik glede T-2ja. Trenutno T-2 je izgradnji UMTS omrežja, kar pomeni več 100 mio € naložbe. Kar pa ni niti toliko majhen zalogaj tudi za cerkev. To da se T-2 prodaja zaradi par porno kanalov je velika farsa. Skratka cerkev se boji it v tak rizični projekt kot je postavitev UMTS omrežja. Saj vsi vemo kako se je VEGA opekla na ta način. Zdaj pa sta trenutno 2 novinca v igri TUŠ mobil in T-2, kar pomeni še slabše kot VEGA na startu. Edina "racionalna odločitev" za cerkev je da se T-2 čim prej proda. Kdo pa si upa zdaj T-2 kupit s tako cenovno politiko? 14 € za 10/10 Mbit?!?!?! koliko ima od tega T-2 čistega dobička? Racionalna odločitev za uporabnika, ali je to istočasno racionalna odločitev T-2ja (cerkve)?
Podobne teme
