Citat:
Uporabnik Gargy pravi:
Ja, 5.5 kW. Sicer obstajajo tudi 5kW, ampak to je namenska eksotika.
Pri projektiranju se skoraj vedno, brez izjeme, predimenzionira, če je moč na meji. Če je 4kW motor, se vzame stopnjo višje. Tako počnemo mi, tako počne Siemens, tako počne Alstom, tako počne Schneider. Verjetnost, da bo šlo na meji (4kW motor in 4kW frekvenčnik) kaj narobe, je sicer majhna, a razlika med 4kW in 5.5kW je tako majhna, da se ne splača tvegat.
U/f imajo prav vsi - tudi najdražji modeli. Zato, ker vektorkso krmiljenje odpade, ko na en frekvenčnik priklopiš več kot en motor. Tako, da U/f se še vedno precej uporablja. Predvsem ventilatorji, prezračevanja, odsesavnja ipd.
Predimenzioniranje frekvenčnih pretvornikov počnejo projektanti, ki so z znanjem tehnike FP-jev ostali v prejšnjem tisočletju. Ja, takrat se je to počelo; razlog U/f in slab zagonski navor.
Alstom, Schneider, Siemens... in vsi ostali proizvajalci FP-jev se temu seveda smejimo in z veseljem prodajamo močnejše (= dražje) komponente. Med 4 in 5,5 kW je majhna razlika? Ja, če kupiš en FP na leto - pri serijski proizvodnji se pozna. In ne pozabi, da je že strojnik naračunal, da zadošča 3kW motor, pa je za vsak slučaj vzel 4 kW - "ker je razlika tako majhna, da se ne spplača tvegat".
Možnost U/f seveda imajo še vedno vsi - ampak kot možnost, ki se uporablja v dokaj redkih aplikacijah. Priklop več motorjev na en FP je že ena takih - čeprav se da pod določenimi pogoji tudi tu uporabiti vektorsko krmiljenje.
Pri priklopu več motorjev na FP se FP itak dimenzionira po izhodnem toku; upam, da upoštevaš obremenitve zaradi dolžine kablov, uporabljaš izhodne filtre in spustiš nosilno frekvenco ("frekvenco čopanja")
Citat:
Frekvenčnik meri izhodni tok. Če bo prekoračil vrednosti vnešenega motorja, bom ali izklopil ali pa začel nižati frekvecno. Odvisno od nastavitev in regulacije. Tukaj so še drugi paramteri, ampak to za (predvidoma) domačo rabo ni več pomembno.
NTC (večinoma, redkeje PTC) uporabljamo samo v ATEX območjih (ali pa v drugih extremnih klimatskih pogojih), kjer je motor izpostavljen neugodnim zunanjim vplivom, nikakor pa ne, da bi nadzirali samo delovanje motorja (preobremenitev). Zato so dandanes že zelo izpopolnjeni nadzorni sistemi v samih frekvenčnikih.
Drži, FP res spremlja izhodni tok; a ima zelo omejeno možnost reakcije na to. Predvsem lahko da kakšen signal PLC-ju - in tu se potem odloča kaj storiti.
Res se huuudo motiš, če misliš, da je posreden nadzor I2t vsemogočen. Ja je zelo dober, ko gre za enakomerne obremenitve (trakovi, ventilatorji, črpalke....); odpove pa, ko gre za večje št. zagonov, zaustavitev...
Citat:
Ne, danes se tega ne poslužuje več. To prepuščamo izdelovalcevm frekvenčnikom in njihovem znanju, da vkomponirajo v sam frekvenčnik. Povečini uporabljamo SEW frekvenčnike, ki imajo možnost samodejne zaznave elektromotorjev in prilagoditev vseh potrebnih parametrov temu motorju. Pri drugih pa je dovolj vnos podatka iz tablice motorja in "let him do the magic."
Če pa si obstal s pomičnim merilom v eni ter abakom v drugi roki, pa ni moj problem...
Pa bi bilo dobro, če bi se tega vseeno posluževal in zadevo razumel. Tisto, kar zna narediti SEW in večina ostalih FP-jev dobro(!), je meritev upornosti navitja - upam, da izvajaš pri hladnem motorju.
Samodejna zaznava EM-ja se sicer lepo sliši, ampak prav zanesljiva zadeva ni - toplo ti svetujem, da meriš samo upornost navitja in ostalo vnašaš ročno.
Ne gre za to, da bi jaz ostal v območju abakusa; gre za razširitev območja regulacije. Pri 87Hz tehniki imaš konstanten navor do 87Hz, s tem povečano območje regulacije, brez da bi moral posegati po (pre)nizkih frekvencah. To ima smisel početi v povezavi s spremembo prestavnega razmerja v gonilu...
Možnosti je ogromno.
A si ta teden v Welsu?
Verjetno bom 1x prenočil v Linzu; se lahko dobiva in kakšno rečeva. Sporoči na ZS:
