takšne so moje možnosti:
a) v 4. letniku obiskujem tečaj za matematiko na gimnaziji, ki je 3 ure na teden.
b) po končani ekonomski šoli grem na maturitetni tečaj na tole isto gimnazijo ("5. letnik")
Poklicna matura + 5. predmet matematika
- Ustvarjalec teme Trytos
- Začetni datum
a) v 4. letniku obiskujem tečaj za matematiko na gimnaziji, ki je 3 ure na teden.
b) po končani ekonomski šoli grem na maturitetni tečaj na tole isto gimnazijo ("5. letnik")
Tu si me pa zdaj dobil, mislim da je bil SERŠ in neki navadni program (mehatronika?), torej poklicna matura.
"problem" je v tem, da ko boš prišo na računalniški fax si v temi. Nimaš pojma o pojmu napram tistim, ki so bli na kaki strokovni gimnaziji iz te smeri. Razen, če že zdaj programiraš in te finte.
Jaz sem šel iz splošne na feri in hitro obupal (nas je blo ene par takih optimistov iz splošne gimnazije), ker sem videl, da nimam pojma in nima smislaPa matematiko moreš met rad, zelo rad.
No jst se pa s tem (iz izkušenj) ne strinjam. Čeprav sem že po končani osnovni šoli vedel, da želim nekoč študirati računalništvo, sem se vpisal na splošno gimnazijo. Z računalniki sem se ukvarjal že od "malih nog", pa vendar dokler nisem začel študirati na FRI, praktično nisem imel skoraj nobenih izkušenj s programiranjem. Na univerzitetnem programu smo bili od povsod - iz splošnih gimnazij, iz tehničnih gimnazij ter tudi iz srednjih tehničnih šol. Slednjih je seveda največ odpadlo. Tisti iz splošnih gimnazij smo imeli prednost pri matematičnih predmetih, tisti iz tehničnih gimnazij pa pri strokovnih predmetih. Vseeno bi si upal trditi da smo imeli mi iz splošnih gimnazij nekoliko večjo prednost, saj vsi tehnični predmeti štartajo iz nule, predpostavljajo da ne znaš nič (pri matematičnih predmetih ni ravno tako). Na tem seveda potem hitro gradiš, tako da enostavno vsekakor ni, ampak se da. Bistveno je, da si pripravljen delat, to pomeni več kot vse predznanje. Če pogledam dva dobra prijatelja in sošolca - eden je iz splošne gimnazije zaključil FRI z doktoratom in danes vodi podružnico ameriškega podjetja v LJ, drug je prišel iz tehnične šole, pa je ravno tako uspešno zaključil FRI in dela v gospodarstvu. Sam sem po prvi stopnji FRI nadaljeval študij na FE (elektrotehnika) in moram reči, da je bil ta prehod precej zahtevnejši od tistega iz gimnazije na FRI. Se pa da marsikaj, če ima človek željo. Nikoli ne bom pozabil Marinke Žitnik, ki je že v prvem letniku (FRI) "vedela vse" - jaz sem si mislil, da ve vse, ker ponavlja letnik. Bolj se ne bi mogel motiti. Ljudje smo si pač vseeno različni in to tako po sposobnostih, kot tudi po ambicijah. Tako je danes Marinka profesor na Harvardu, jaz pa "šraufam" avte. Se pa lahko tolažim, da spadam med bolj izobražene avtoserviserje.
Saj ne pravim da samo ta opcija obstaja. Samo opozorit sem hotel na to. Nas je bilo takrat kar nekaj v "temi" oziroma smo bili presenečeni nad "stanjem" na katerega nas ni noben prej opozoril.
V glavnem kak koli obračamo računalništvo je zajeban študij. Tu pa upam da se strinjamo.
V glavnem kak koli obračamo računalništvo je zajeban študij. Tu pa upam da se strinjamo.
crashednburnt
2x ni za rect da je Marinka kaj v zlahti z mojim profesorjem statike Davorinom Žitnikom.
Kaksna vnukinja, necakinja.
Tudi on nam je pri skoraj 70letih racunal na pamet cifre da smo samo buljil. Stara sola "rehensiberja"
2x ni za rect da je Marinka kaj v zlahti z mojim profesorjem statike Davorinom Žitnikom.
Kaksna vnukinja, necakinja.
Tudi on nam je pri skoraj 70letih racunal na pamet cifre da smo samo buljil. Stara sola "rehensiberja"
Če si pravi in te stvar zanima, lahko v času študija vse nadoknadiš. Srednja šola je malo naspidirana osnovna šola. Študij pa zahteva študij. Vsaj včasih je bilo tako.
Jaz sem šel na študij iz srednje strokovne, matematike smo načeloma imeli med strokovnimi programi največ, ampak vseeno smo morali vsi, tudi gimnazijci, zagristi močno, da smo se prebili skozi. Otrok je šel iz splošne gimnazije na isti študij, malo sem mu prvi semester pomagal pri vajah pri programiranju, potem pa je speljal in magistriral.
Študirati je pač treba. Dvomim, da ima kdo iz super duper srednje šole toliko predznanja, da lahko zahtevnejše predmete resnega študija naredi z levo roko. Pri nas so bili taki le tisti, ki so pušnili letnik študija matematike, čeprav so se tam trudili. Ti so lahko sledili dokaj suvereno, ostali smo garali, da smo matematične izpite opravili. Pri stroki pa tudi ni bilo nikomur na izi.
Jaz sem šel na študij iz srednje strokovne, matematike smo načeloma imeli med strokovnimi programi največ, ampak vseeno smo morali vsi, tudi gimnazijci, zagristi močno, da smo se prebili skozi. Otrok je šel iz splošne gimnazije na isti študij, malo sem mu prvi semester pomagal pri vajah pri programiranju, potem pa je speljal in magistriral.
Študirati je pač treba. Dvomim, da ima kdo iz super duper srednje šole toliko predznanja, da lahko zahtevnejše predmete resnega študija naredi z levo roko. Pri nas so bili taki le tisti, ki so pušnili letnik študija matematike, čeprav so se tam trudili. Ti so lahko sledili dokaj suvereno, ostali smo garali, da smo matematične izpite opravili. Pri stroki pa tudi ni bilo nikomur na izi.
Meni je bil faks bolj na izi kot gimnazija. Me je pa faks zagotovo zanimal, pa verjetno sem kar pravi faks izbral (pomemben dodatek, doma so mi vseskozi govorili, izberi tisto kar ti hočeš, ker boš ti delal faks).
Pri nas smo bili večinoma gimnazijci, zelo redki so bili iz strokovnih šol. Se spomnim sošolca, ki je imel strokovno srednjo, pa so ga gimnazijci opravljali v 1. letniku , da ta pa ne bo naredil. Pa je fant povsem redno, lagano (pa se je predvsem ukvarjal z eno drugo stvarjo, faks je bil pravzaprav na 2. mestu) porinil vse skupaj do zaključenega doktorata (ki ga je opravil potem ob rednem delu).
Če imaš težave z matetamitko, evo slovenski produkt https://astra.si oz. https://astra.si/en/astra-ai/