Poklici in „dobre plače”?

Primzi

Majstr
1. sep 2007
1.066
110
63
Plače v inštitucijah so precej hitro med 5K in 10K. Če imaš srečo, da si OZN, EU, NATO ali podoben uradnik, ti je sekira v med padla. V Evropski Centralni Banki so začetne administratorske plače 5K, si pa hitro na 10-12K. Pa še precej takih organizacij je.
Verjetno tu misliš predvsem ekonomiste? Kje pa vidiš, da lahko “frišno doštudiran” naravoslovec dobi veliko plačo?

Koliko sedaj pričakujejo in dobijo diplomirani kemiki, farmacevti, biologi, ali pa strojniki oziroma gradbeniki. Pa pri nas jih gre veliko celo na doktorat in potem jim je še težje.
 

ptice

Fizikalc
23. jul 2011
250
199
43
Plače v evropskih institucijah so za srednji kader (univerzitetna izobrazba) 10 - 15 k, čim si vodja nečesa od 15 k dalje, največji šefi 20 do 25 k. Potem so še dodatki (družinske okoliščine, ločeno življenje, če družina ostane doma, obvezen plačan dopust v domovini na cca 18 mesecev, itn). To so načeloma neto plače, davek je minimalen, od tega si plačuješ pokojninsko zavarovanje, zdravstveno, ipd. Če sta dva na tej plači...

V Sloveniji ta tabela porazdelitve povprečne plače pove vse:
 
Najbrž mislis Lek in Krko, še katero firmo? Me pa zanima koliko so po tvojem kar konkretne plače recimo za kemike, farmacevte,….? Takoj po diplomi in po nekaj letih?
maš tudi sartorius (bia separations), pa recimo nekaj kemijskih firm po LJ, MB (od micro+polo naprej)

odvisno kje si zaposlen. JU, zasebni/privatni sektror, itd. recimo Tosla ma tam 1,4 (neto)k€ plače za delo v proizvodnji (npr vodja linije), HELIOS pa recimo bolj žalost... če primerjava isto izobrazbo, pa približno enakovredno delovno mesto

takoj po diplomi glih nekih čudežev ne pričakovat, kasneje ko so izkušnje pa komot

maš pa potem recimo kak sensilab (prehranska dopolnila) tam mogoče bi znali biti cekini pa natura laboratorij tud okej.
 

axeton

Fizikalc
28. feb 2011
324
118
43
Ko smo že ravno pri plačah, mene pa zanima, kaj gre v podatek povprečno-a plača.
Je to samo osnovna plača, ali so noter še vsi ostali dodatki kot so nadure, dodatek na delovno dobo itd... Brez prevoza in malice seveda.
 

Foreigner

Fizikalc
18. nov 2019
118
76
28
Plače v evropskih institucijah so za srednji kader (univerzitetna izobrazba) 10 - 15 k, čim si vodja nečesa od 15 k dalje, največji šefi 20 do 25 k.
Po mojih izkušnjah nekaj manj, pa razpon je večji.

Hči družinske prijateljice je dobila dvoletno pripravništvo lani v Evropski inštituciji potem ko je doštudirala farmacijo. Njena neto pripravniška plača je 2.2K.
Pokazala je oglas osnovnih rednih neto plače sodelavcev med 5 in 8K. Napreduje se pa po 100-200 Evrov letno.
 

Davidoff

Bumbar
22. jul 2007
10.027
1.475
113
Diskusija s prijatelji in njihovim naraščajem me je pustila brez besed. Ali jaz ne poznam več sveta, ali pa so njihova pričakovanja nerealno. Začelo se je z mamo (pravnica), ki naraščaj nagovarja k študiju medicine ker bo “samo tako zaslužil” 10k na mesec. Naraščaj pa ni bil dosti boljši, ker je jezikal nazaj, da bo raje prevajalec za OZN in delal od doma. Jaz zagovarjam: koliko jezikov znaš - toliko ljudi velljaš, ampak … brezposelnih iz filofaksa je malo morje.

Koliko v Sloveniji (ali v Evropi, če gladamo širše) lahko ”realno pričakovano” zasluži nekdo pri tridesetih in pri štiridesetih. Ali je zdravniški poklic še vedno “garancija” bogastva? Koliko lahko zasluži strojnik, gradbenik, farmacevt, kemik, biolog? Kaj je po vaše najboljša primerjalna prednost (v smislu ugodnega življenja in dobrega zaslužka), ki bi jo dali otrokom?

Zanimivo, da ga tem nagovarja mama pravnica, ki 10k ne vidi niti v sanjah, če govorimo o neki klasični zaposlitvi ala gospodarska družba, odvetniška pisarna itd. Realno za Slovenijo med 30 in 40 letom je 2000 neto. Vse kar je več je uspeh za univerzitet o plačo.
 
19. jul 2007
2.873
1.595
113
V Sloveniji je treba imeti samo diplomo, v Nemčiji pa vprašamo od katere Univerze. Diploma iz Heidelberga ali TUM odpre vrata, Universitaet in Jena pa ne.

Kaj je pa narobe z Jeno ?????

Povsem resno vprašam, sicer poznam samo enega od tam - Friedrich-Schiller-Universität Jena, amapk jaz sem vedno imel jo za v redu univerzo. Na kvazi snobistične zadeve se pa itak nisem nikoli oziral.
 
  • Všeč mi je
Reactions: ales85 in Samo Svoj

Davidoff

Bumbar
22. jul 2007
10.027
1.475
113
Zanimivo, da ga tem nagovarja mama pravnica, ki 10k ne vidi niti v sanjah, če govorimo o neki klasični zaposlitvi ala gospodarska družba, odvetniška pisarna itd. Realno za Slovenijo med 30 in 40 letom je 2000 neto. Vse kar je več je uspeh za univerzitet o plačo.
Da dodam še na prej napisano. Statistično je v prvih treh dohodninskih razredih samo pet odstotkov delovnega prebivalstva. Dopuščam možnost, da je podatek nepravilen zaradi utaj, davčnih optimizacije in mahinacije, a vendarle je nek odraz kje se gibljejo prihodki Slovencev.
 

Foreigner

Fizikalc
18. nov 2019
118
76
28
Kaj je pa narobe z Jeno ?????

Povsem resno vprašam, sicer poznam samo enega od tam - Friedrich-Schiller-Universität Jena, amapk jaz sem vedno imel jo za v redu univerzo. Na kvazi snobistične zadeve se pa itak nisem nikoli oziral.
V mojem studentenzeit sta bila Heidelberg in TUM med tehničnimi študiji Top 5 v Nemčiji, Jena ni bila Top 50. Pa tudi tam je bil poudarek na BWL.
 
  • Všeč mi je
Reactions: tony

ptice

Fizikalc
23. jul 2011
250
199
43
Po mojih izkušnjah nekaj manj, pa razpon je večji.

Hči družinske prijateljice je dobila dvoletno pripravništvo lani v Evropski inštituciji potem ko je doštudirala farmacijo. Njena neto pripravniška plača je 2.2K.
Pokazala je oglas osnovnih rednih neto plače sodelavcev med 5 in 8K. Napreduje se pa po 100-200 Evrov letno.
Vse je na dostopno na internetu. Za potrebe razprave tu velja, kar sem napisal. Razpon stalnega osebja z univerzitetno izobrazbo je od ad 5 (pripravnik) do ad 16 (generalni direktor). Ad 5 začne pri 5 k, ad 16 ima 20 k. Poleg tega se plače redno indeksirajo na podlagi mehanizma ene organizacije v Parizu. Za lani je znašal 6,2 %.
Plače so indeksirane na način, da če je npr. Bruselj indeks 100, je v Romuniji 60, v Skandinaviji 120.
 

erikson

Guru
25. avg 2007
22.571
6.314
113
Diskusija s prijatelji in njihovim naraščajem me je pustila brez besed. Ali jaz ne poznam več sveta, ali pa so njihova pričakovanja nerealno. Začelo se je z mamo (pravnica), ki naraščaj nagovarja k študiju medicine ker bo “samo tako zaslužil” 10k na mesec. Naraščaj pa ni bil dosti boljši, ker je jezikal nazaj, da bo raje prevajalec za OZN in delal od doma. Jaz zagovarjam: koliko jezikov znaš - toliko ljudi velljaš, ampak … brezposelnih iz filofaksa je malo morje.
Mislim, da bo z novimi tehnologijami mesto "prevajalca za OZN" kmalu nepotrebno. Če pogledaš Microsoft Copilot, ki ti naredi povzetek Teams sestanka in samodejno prevajanje ter izdelava podnapisov. Na splošno pa znanje drugih jezikov koristi.

Če pogledaš so najbolj iskani tisti, ki imajo redka znanja in so v njih specializirani. Dodal bi še pomen socialnih znanj v smislu navezovanja stikov. Da vsi vedo, s čem se ukvarjaš in potem te stranke same najdejo. In da imaš vedno osebe, ki jih lahko pokličeš, ko kaj potrebuješ.
 

CLIO15

Guru
1. nov 2007
13.520
4.284
113
Avtomehanik ali pa avtoličar naj bo.
Pa vodovodar tudi ni slabo.

Od 18 leta do 28 leta kar rabiš da pri lezeš iz fakultet si že v veliki prednosti.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Kamele0N in MrDaco

Foreigner

Fizikalc
18. nov 2019
118
76
28
Vse je na dostopno na internetu. Za potrebe razprave tu velja, kar sem napisal. Razpon stalnega osebja z univerzitetno izobrazbo je od ad 5 (pripravnik) do ad 16 (generalni direktor). Ad 5 začne pri 5 k, ad 16 ima ..
Ali lahko prosim prilepiš link?
Po mojemu znanju morda gre za brutto in ne za netto izplačila.
 

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.239
3.660
113
V avstriji jih vidim sodelavce ki so malo, čez 30 in imajo 12 let delovne dober in firmo poznajo v nulo. V tem času, če so šparal so odplačali že stanovanje, dober avto etc...

Pri nas sem pa moral it na faks ker so vsi šli. S srednjo tehnično sem bil čisto dobro opremljen, da lahko začel konstruirat s kakim dobrim mentorjem. Ampak ker smo pri nas in pihamo ta balon izobrazb sem moral 4 leta še študirat, čeprav na koncu nisem kaj velik več znal. Butale kaj naj rečem... Plačan sem bil pa tudi kot da nisem nič naredu. In eni to še zagovarjajo, če nima faksa ... ga sploh ne bom vzel, tako vsaj vem da je nekaj sposoben. Drugače pa v smetišnic so folk prinesli, na tisti ****** faks in kaj jim ostane, kot da pogoje nižajo, ja sposobni ja.
Točno tako.
Dejansko te npr. v srednji strojni šoli naučijo kar precej in v AT, DE s tako izobrazbo lahko delaš zanimive stvari in si tudi zaslužiš za precej spodobno življenje.
Pri nas te pa s srednjo strojno vzamejo kvečjemu za vratarja/varnostnika. Žal :zavijazocmi: .
.
OT
Glede na to, da so pri nas v JS plače 30 % višje, kot v gospodarstvu + vsi bonusi (ne stresna službica do penzije, bolniške, koriščenje vsake minutke prisotnosti, same pravice itd...) ja za miren lajf v Sloveniji no-brainer odločitev, se spraviti nekam v JS.
Če bi pa vseeno rad delal kaj bolj ustvarjalnega/tehničnega in primerno zaslužil, pa pač tujina...
 
  • Všeč mi je
Reactions: sad

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.239
3.660
113
Zapis s foruma Financ iz 2021 (avtor: NemirniTujec), ki odlično ponazori stanje v tej naši tvorbi na napačni strani Alp:

Bo?? "Diktatura", bolj pravilno pa oblast javnega sektorja se nikoli ni končala.

Vse družbe so razslojene, tudi slovenska, niso pa vse po kapitalu (kot denimo ameriška). V Sloveniji je tako: izven domačih onepercenterjev - od prihvatizatorjev, preko najuspešnejših podjetnikov pa do posrečenih fuzbalerjev in pop zvezdic in njihovih sorodstev - morda 20 ali 30 tisoč glav - se razslojenost družbe izraza v oddaljenosti od neodpustljivega položaja v javnem sektorju.

- Slovenski zgornji sloj so izobraženci na položajih v JS (kakih 100K zaposlenih, denimo 200K ljudi z družinami vred)
- potem je zgornji srednji sloj izobraženih v para-javnem sektorju (razni rtvji in telekomi in železnice in podobna jajca)
- potem širok srednji sloj starejših neizobraženih v JS, in tistih z "dobrimi službami" v privat sektorju ne glede na izobrazbo (to je lep kos naših forumašev)
- potem je masa sirotinje (morda več kot polovica populacije) s slabimi službami v privat sektorju, in prekerna mladina, ki je v gospodarstvu ali pa JS preko raznih napotnic in kvaziespejev (to je drugi lep kos naših forumašev)
- potem pa je se socialno dno: bosanci in romuni ki fizikalijo za sitne pare, folk zrelih let z nesigurno zaposlitvijo ali na sociali in zraven se brez svoje nepremičnine, razni strojani, loonyji in alkoholiki.

Vsi ti ljudje imajo skoraj iste prihodke (kadar imajo službo) - razlike so največ x2, razen onepercenterjev. Ampak je ogromna razlika če si "višji bibliotekar" na fakulteti, ki si za 1700 eur mesečno za nedoločen čas 3-4 ure dnevno praska jajca, ali pa če si kelnarca "prek študenta", ki z dvesto urami prekernega dela mesečno namlati 1300 eur.

Slovenija je dežela egalitarne lenobe in jamranja - po družbenem statusu ne napreduješ z višanjem place, ampak z brezdeljem in pravico do jamranja.

Upokojenci so v glavnem se iz socializma - ampak tudi oni so ločeni po svojih prejšnjih statusih - upokojenci iz izobraženega javnega sektorja, ki so si celo življenje praskali jajca, imajo več kapitala in višjo pokojnino kot bebci, ki so celo življenje delali - in čeprav so obojni plačani direkt iz tvojih davkov in tvojega dela (tukaj so se uspeli lepo politično poenotiti :)), je družbeni konsenz (!!!) da se vseživljenjskim pijavkam med penzionerji odmeri več, kot zgaranim fizikalcem (ki itak ne bodo učakali visoke starosti).

Ko vidiš folk s povprečnimi prihodki ponosno razlagat da so davkoplačevalci, ne pa lenuhi v JS, gre za popolne bedake, ali pa za jezne razočarance, ki vedo da so bili ideološko nategnjeni, zdaj pa je vlak javnih sinekuric zdavnaj odpelja
l, in je to pac zadnja bilka samopodobe ki se je oklepajo. Žalostno stanje duha
 

sad

Guru
24. avg 2007
21.109
9.754
113
Meni so tudi stalno starši tupili pojdi študirat, da ti ne bo treba delat. Po eni strani jih razumem, ker sta bila ob delavca in sta kar lepo fizično delala in gledala ''študirane'', kako v pisarnicah kavico pijejo.
V bistvu je pa po moje čisto enostavno: če ustrezno oceni svoje sposobnosti in jih umeri s svojimi željami, potem nima veze, kaj bo delal, ker bo prvič užival in drugič bo tam dobro delal in bo potem tudi plačilo ustrezno sledilo. Pa karkoli delaš.
Jaz rabim sedaj morda 10% tistega, kar me je fakulteta naučila, tako da bi tudi brez faksa preživel.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Kamele0N