Podaljšanje elektro kabla
- Ustvarjalec teme YuGec
- Začetni datum
Nisem. Je pa bila na alterju taka debata nekaj časa nazaj, pa ni nihče napisal kakšen tehten razlog, zakaj bi to škodilo.
Bom pa vesel, če boš ti to napisal, da ne bomo širili krive vere, če je temu res tako.
Recimo, sam sem štukal en kabel za luči tako, da sem oba konca zvil skupaj, preventivno stik še zalotal, da se ne bi odvil, nato pa čez poveznil še klemo. Vse skupaj pa nato zalil v betonsko preklado.
Bom pa vesel, če boš ti to napisal, da ne bomo širili krive vere, če je temu res tako.
Recimo, sam sem štukal en kabel za luči tako, da sem oba konca zvil skupaj, preventivno stik še zalotal, da se ne bi odvil, nato pa čez poveznil še klemo. Vse skupaj pa nato zalil v betonsko preklado.
Pa saj ne govorimo o kilo voltih.
Kaj pa UTP kabel?
Kolega mi je dal neke spojke od 3M, v katere vtakneš žice in potem stisneš s kombinirkami.
Se to obnese?
Recimo sedaj boš čez 20 let na ta kabel za luč (recimo da je narejen za 6A) prikjučil klimo ali kaj podobnega, ker bo tok dovolj velik bo začelo žico greti, najbolj se bo grela na spoju, ker je spoj lotan se bo cin stopil, ker se bo cin stopil se bo znanjšal obseg žice, ker se bo zmanjšal obseg žice kleme ne bo več držalo idealno, ker se s tem zmanjša tokovna prevodnost se bo spoj še bolj grel in ker kleme ne bo več držalo bo tudi žica lahko padla ven. V najboljšem primeru boš brez elektrike v tej veji, malo slabšem primeru bo žica padla na nasprotno žico (faza nula) naredila kurzšlus v še slabšem primeru pa se bo zaradi slabe prevodnosti na spoju žica "kurila", kar bo slučajno zanetil leseno stensko oblogo ...
Skratka lotanje v hišni napeljavi ŠKODI oz. je slabše kot če ga ne bi bilo. Če že potem se polota samo konce (mehkih - pletenih) žic zato da se ne razparajo, ampak ko daš čez kleme/spojko/whatever cina vmes ne sme bit, ker če je se zgodi zgoraj našteto.
Sicer tu govorimo o spajanju kablov ki so fiksno zabetonirani v zid, tu do požara tžeko pride. Se pa pojavi točno zgoraj omenjena situacija na šalterjih/vtičnicah kjer "domači" mojstri s poznavanjem elektronike v stilu da škodit ne more lotajo žičke preden jih vpnejo v končni element.
Torej rešitev za avtorja, klasičen kovinski tulec ki je narjen TOČNO za debelino kabla ki ga uporabljaš. Stisnit s namenskimi kleščami. Čez pa pride termoskrčljivka, ki spet ustreza debelini kabla. Pa vreč čez kar omet ni dobra stvar, sploh ker verjetno niso v uporabi "flat" kabli ki so namenjeni direktni (pod)ometni montaži. Tistih par centov za ustrezno instalacijsko cev se povrne pa kdaj v prihodnosti.
Pri UTPju vsak spoj škodi, tako da je idelano če jih je čimmanj. Štukanje kablov načeloma ni priporočljivo. Uporaba namenskih spojk pa deluje, enako kot pač deluje če daš vtičnico pa prikjučiš nato notri končan kabel! Pri dolžinah do 100m pa do 1GBit mreža skratka ni panike.
Aja glede na to da govorimo o prenosu signala kjer ni velikih tokov se lahko te kable tudi lota, samo lotanje 8 malih žičk je sila nepraktično!
Tališče lota je 200°C. Žal ne najdem podatka, kakšno temperaturo prenese izolacija. Če bistveno večjo, bi se lahko morda s tem lahko strinjal.
Drugače se pa mehanski spoj greje bolj, kot pa lotan in povzroča več težav in motenj.
To pa lahko povem iz izkušenj (modelarstvo) pri napetosti 40V in 200A, kar je večja obremenitev, kot 220V in 6A. In pri takih obremenitvah še nisem zasledil, da bi se stopil kakšen lot, bilo je pa že veliko stopljene izolacije.
Drugače se pa mehanski spoj greje bolj, kot pa lotan in povzroča več težav in motenj.
To pa lahko povem iz izkušenj (modelarstvo) pri napetosti 40V in 200A, kar je večja obremenitev, kot 220V in 6A. In pri takih obremenitvah še nisem zasledil, da bi se stopil kakšen lot, bilo je pa že veliko stopljene izolacije.
Kaj ima tališče izolacije veze s tališčem cina ki je prevodni element? Če že potem primerjaj tališče cina in pa tališče bakra.
Potem dalje je vprašanje koliko ima cin električno prevodnost, če ima manjšo od bakra (torej višjo upornost) se bo bolj grel pri enaki "debelini".
Primerjava z nizko napetostjo ni na mestu, višja kot je namreč napetost slabši je lahko spoj ki prenese enak tok. Zelo preprosto povedano, pri napetostih par kV niti ne rabiš direktnega fizičnega spoja ker se lahko prenaša zadeva po zraku!
Potem dalje je vprašanje koliko ima cin električno prevodnost, če ima manjšo od bakra (torej višjo upornost) se bo bolj grel pri enaki "debelini".
Primerjava z nizko napetostjo ni na mestu, višja kot je namreč napetost slabši je lahko spoj ki prenese enak tok. Zelo preprosto povedano, pri napetostih par kV niti ne rabiš direktnega fizičnega spoja ker se lahko prenaša zadeva po zraku!
Saj je bilo že veliko napisanega na to temo. Iz prakse se je izkazalo da to ni najbolje, ker pač lahko povzroči probleme. Sicer enako velja za katerikoli spoj, če ni narejen kot je treba. V energetiki se pač po izkušnjah iz prakse lotani spoji spoji ne uporabljajo. Če pa je že nuja, naj bo to spoj ki je res skupaj zalotan, bog ne daj samo pociniti obe žici in jih nato s klemo ali tulcem spojiti. Lot je premehak in zaradi temperaturnih sprememb se zelo hitro deformira, kar se odraža v oslabljenem spoju.
I
Izbrisan uporabnik 474
Napisal si kup bedarij...
Način, na katerega je mato naredil spoj, je super. Zvil je dve žici med sabo, kar je že samo po sebi odličen spoj, saj ima bistveno večjo prevodno površino, kot recimo vrtstne sponke. Spoj je pocinil, s čemer je še povečal prevodno površino. Na spoj je dal sponko, s čemer je preprečil vse mehanske deformacije. Na način, s katerim je spoj narejen, bo se ravno spoj najmanj grel. In tudi če bi se cin raztopil (prej bi se seveda skurila izolacija ali celo zgorela hiša), bi se ob odvzemu toka hitro strdil nazaj.
Cinanje se v inštalcijah ni uporabljalo (oz se ne), ker se uporabljajo trde žice, kjer bi mehak lot precej hitro popustil. Seveda govorimo o paralelnem cinjenju.
Mimogrede, sam sem elektronik, delam tudi energetiko in sam po navadi vedno zavijem in pocinim konce žic (finožične) preden jih kam vpnem - če seveda pri roki nimam tulcev. Povečam kontaktno površino ob vijačenju sponk - namreč cin je mehek in se razprostre v pahlajčo ob privijanju, medtem ko samo žičke začne trgati.
Način, na katerega je mato naredil spoj, je super. Zvil je dve žici med sabo, kar je že samo po sebi odličen spoj, saj ima bistveno večjo prevodno površino, kot recimo vrtstne sponke. Spoj je pocinil, s čemer je še povečal prevodno površino. Na spoj je dal sponko, s čemer je preprečil vse mehanske deformacije. Na način, s katerim je spoj narejen, bo se ravno spoj najmanj grel. In tudi če bi se cin raztopil (prej bi se seveda skurila izolacija ali celo zgorela hiša), bi se ob odvzemu toka hitro strdil nazaj.
Cinanje se v inštalcijah ni uporabljalo (oz se ne), ker se uporabljajo trde žice, kjer bi mehak lot precej hitro popustil. Seveda govorimo o paralelnem cinjenju.
Mimogrede, sam sem elektronik, delam tudi energetiko in sam po navadi vedno zavijem in pocinim konce žic (finožične) preden jih kam vpnem - če seveda pri roki nimam tulcev. Povečam kontaktno površino ob vijačenju sponk - namreč cin je mehek in se razprostre v pahlajčo ob privijanju, medtem ko samo žičke začne trgati.
Problem je da če zaviješ žičke, daš čez sponko (btw, čisto komot tudi vrstno sponko, sam vedno delam tako) je možnost da bo šlo kaj narobe skoraj 0.
Če zraven še pociniš se pa ta možnost poveča s skoraj 0 na nekaj več kot 0.
Skratka cinjenje pri štukanju žic je izkjučno ideja elekronikov, ki super deluje pri nizkih tokovih in napetostih. V omrežni napetosti se jo pa ne uporablja, nikoli in nikdar.
Recimo že sama uporabe bakrene žice, cina in pa železno-kromirane spojke lahko privede do težav. Spojke so namreč narjene da se uporabljajo brez cina, če ga daš lahko povzroči oksidacijo spoja. To narediš po vseh spojih v hiši in čez 30 let samo še pobiraš zažgane žičke iz napeljave in upaš da naslednja ne bo povzročila požara!
Pa sedaj vprašanje še za elektronike, kako zgleda cin po 20 letih uporabe nekje na napajalnem delu vezja? Zgleda večinoma slabo, glavnina težav v elektronskih napravah je ravno v mrzlih lotu. Pa 20 let nazaj se je vse cinilo s cinom s svincem ki je kvaliteten, danes so cini vsi po vrsti za en k...! Torej me ne boš prepričal da bo cin po 30 ali pa po 100 letih v napeljavi sploh še kaj drugega kot velika težava!
Če zraven še pociniš se pa ta možnost poveča s skoraj 0 na nekaj več kot 0.
Skratka cinjenje pri štukanju žic je izkjučno ideja elekronikov, ki super deluje pri nizkih tokovih in napetostih. V omrežni napetosti se jo pa ne uporablja, nikoli in nikdar.
Recimo že sama uporabe bakrene žice, cina in pa železno-kromirane spojke lahko privede do težav. Spojke so namreč narjene da se uporabljajo brez cina, če ga daš lahko povzroči oksidacijo spoja. To narediš po vseh spojih v hiši in čez 30 let samo še pobiraš zažgane žičke iz napeljave in upaš da naslednja ne bo povzročila požara!
Pa sedaj vprašanje še za elektronike, kako zgleda cin po 20 letih uporabe nekje na napajalnem delu vezja? Zgleda večinoma slabo, glavnina težav v elektronskih napravah je ravno v mrzlih lotu. Pa 20 let nazaj se je vse cinilo s cinom s svincem ki je kvaliteten, danes so cini vsi po vrsti za en k...! Torej me ne boš prepričal da bo cin po 30 ali pa po 100 letih v napeljavi sploh še kaj drugega kot velika težava!
