dejansko so se nekateri fantje gor bali, ker je spodaj bilo še kar znosno, medtem ko je zgoraj, sploh pa nekje od 120, 130 metrov proti mizi res konkretno pihalo - in to ravno tam, kjer je kritičen moment leta - če ga tam zagrabi, ga obrne in flikne na peso in imamo tiste značilne grde padce.
so pa bili fantje, ko so komaj čakali, da se spustijo. zanimiv je bil Harri Olli, ker smo ga vsi čakali enih 5 metrov nižje, potem je pa priletel vsaj 10 metrov višje kot vsi ostali. če bi imel isto sapo spodaj, bi šel še kak meter dlje, ampak kolikor sem videl, je kar pritisnil na tla, zato je tudi počepnil in podrsal. skratka - ob hrbtišču je zgledalo precej grdo.