Steklo se barva v talini s kovinskimi oksidi in solmi. Sem pozabil, kaj konkretno dajo noter za zeleno barvo, lahko si pa prepričan, da ni tako strašljivo, kot sta zgoraj imela pripombe Phillips in Jest.
Steklo je namreč vezano v strukturo Si-O-Si, brez kristalne strukture - torej amorfno. "Podhlajena talina". Narediš ga s topljenjem kremenčevega peska in sode (natrijev karbonat). Seveda pri procesu nastopajo kovinski oksidi, ampak na koncu kot rezultat dobiš - pač steklo. Zelo obstojno in kemijsko nereaktivno, saj se domala vse kemijske raziskave izvajajo v steklovini.
Steklenica kot embalaža za tekočine je zaenkrat še najmanj nevarna - razen zlata, platine in še nekaj žlahtnih.