Pitna voda
- Ustvarjalec teme Mont
- Začetni datum
I
Izbrisan uporabnik #9334
Steklo se barva v talini s kovinskimi oksidi in solmi. Sem pozabil, kaj konkretno dajo noter za zeleno barvo, lahko si pa prepričan, da ni tako strašljivo, kot sta zgoraj imela pripombe Phillips in Jest.
Steklo je namreč vezano v strukturo Si-O-Si, brez kristalne strukture - torej amorfno. "Podhlajena talina". Narediš ga s topljenjem kremenčevega peska in sode (natrijev karbonat). Seveda pri procesu nastopajo kovinski oksidi, ampak na koncu kot rezultat dobiš - pač steklo. Zelo obstojno in kemijsko nereaktivno, saj se domala vse kemijske raziskave izvajajo v steklovini.
Steklenica kot embalaža za tekočine je zaenkrat še najmanj nevarna - razen zlata, platine in še nekaj žlahtnih.
Steklo je namreč vezano v strukturo Si-O-Si, brez kristalne strukture - torej amorfno. "Podhlajena talina". Narediš ga s topljenjem kremenčevega peska in sode (natrijev karbonat). Seveda pri procesu nastopajo kovinski oksidi, ampak na koncu kot rezultat dobiš - pač steklo. Zelo obstojno in kemijsko nereaktivno, saj se domala vse kemijske raziskave izvajajo v steklovini.
Steklenica kot embalaža za tekočine je zaenkrat še najmanj nevarna - razen zlata, platine in še nekaj žlahtnih.
Jaz o jabolkah(kristalno steklo), ti o šraufih(zelene flaše).
Je razlika veš.
Glede obstojnosti stekla je pa spet odvisno od primesi, saj le te določajo njegove lastnosti. Ni recimo vsako steklo primerno za raziskave-ja točno zaradi neobstojnosti.
Je razlika veš.
Glede obstojnosti stekla je pa spet odvisno od primesi, saj le te določajo njegove lastnosti. Ni recimo vsako steklo primerno za raziskave-ja točno zaradi neobstojnosti.
Nazadnje urejeno:
I
Izbrisan uporabnik #9334
Kako naj jaz tule na Alterju naredim poljudno oblikovan sestavek (o kakršni koli temi in ne samo steklu), da ga bodo povprečni ljudje razumeli in da bo tudi zate sprejemljiv?
Zakaj strašiš pred zastrupitvijo s težkimi kovinami, če so pa le-te vezane v strukturo, splošno znano pa je, da človeško in živalsko telo zna absorbirati kovine šele v kompleksni obliki - kar pa steklo ni.
Pa ona od Phillipsa, da nastopajo v steklu Na2O in podobni oksidi, in posledično kao NaOH ( !!! ???)
Tu manjka samo še ona zgodba od chemtrailov zaradi uporabe Al oksida itd.
Zakaj strašiš pred zastrupitvijo s težkimi kovinami, če so pa le-te vezane v strukturo, splošno znano pa je, da človeško in živalsko telo zna absorbirati kovine šele v kompleksni obliki - kar pa steklo ni.
Pa ona od Phillipsa, da nastopajo v steklu Na2O in podobni oksidi, in posledično kao NaOH ( !!! ???)
Tu manjka samo še ona zgodba od chemtrailov zaradi uporabe Al oksida itd.
Na mejah struktur vezi niso močne in se primesi lahko izločajo-v primeru, ki sem ga dal(kristalno steklo) se v kislem okolju izloča svinec. Koliko se ga, je pa odvisno od kvalitete stekla. Tudi priporočila pravijo, da naj se izogibamo pogosti uporabi takih kozarcev.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Se strinjam, taki primeri so se nekoč dogajali pri emajlirani keramiki. Pri steklovini za posodo tega strahu ni, saj so primesi svinca, kadmija, arzena itd prepovedane - že vsaj 70 let.
Hja... to dosti pove o plastiki. Predvsem to, da vsaka ni primerna za shranjevanje močnih topil, kar šnops definitivno je
Domač eksperiment za nevernike:
kozarčki za piknik. Popolnoma izpravni, za enkratno uporabo, piješ iz njih. Boš pa notri nalil razredčilo, ga bo pa stopilo. Jbg, ni vsak za vse
