paradajz
- Ustvarjalec teme luka51
- Začetni datum
tele votle palice, bambus? je kar fajn, jaz bi rabil nekje dobit take poceni votle palce, kar koli, samo da je obstojno, da imam potem mir za nekaj let. letos ko sem prvič začel s paradajzi sem kar neke prekle vlekel iz gozda, pa krive, tisto je bolj tako-tako.
Nazadnje urejeno:
Toliko neumnosti je omenjenih v tej temi, da sem se z veseljem registriral.
Letos ne bo več aktualno, mogoče pa komu koristi spomladi. Gremo po vrsti.
Ne vem zakaj ste vsi tako navdušeni nad vodo, ko pride do paradižnika.
Sam sem jih v najhujši letošnji vročini zalival na 10-14 dni, če govorimo o vrtu. Tisti v večjih loncih jo gotovo potrebujejo vsak dan, ampak vrtni? Vsaka zdrava sadika ima bogat koreninski sistem, ker je bila prepikirana in vzgojena vsaj v 2dl lončku in ne 0.5, v kakršnih ji že cvetoče najdemo v vrtnarijah. Slednja sadika je seveda zanič in povrhu posajena še 5cm globoko, res ne more razviti kaj prida korenin in je odvisna od vas. To pa ni smisel vrta.
Vsak paradižnik se preseje, ko razvije prva dva klična lista, globlje, jaz zakopljem do 3/4 višine, da steblo požene korenine. Tudi ko gre na vrt, naj bo zakopan globlje, recimo še 15cm stebla, da razvije korenine. Rasel bo enako hitro in imel kmalu boljše dispozicije. Koreninice, ki se naberejo na dnu lončka v bel ovoj, se odstrani.
Na ta način vzgojen paradižnik resnično ne rabi zalivanja na dnevni bazi. Kakšen pa je okus, če ga stalno forsiramo s h2o? Že skoraj podoben trgovinskemu najbrž. Tudi lubenica je iz 90% vode, pa se zalivanje praktično odsvetuje, ko razvije sadeže. Zdrava rastlina si v normalnih pogojih zna priskrbeti tisto kar je v zemlji in ne čaka na cev.
Kar se paradižnikov tiče se učim od tistih, ki so jih vzgojili preko 300 sort (ne komadov, ampak sort). Letos sem jih imel okoli 100 komadov, noben ni potreboval vode.
Zastirka na zemlji v obliki slame ali košene trave je seveda dobrodošla - bo potreb po zalivanju še manj.
Češnjevi paradižniki so po velikosti manjši od "ostalih", torej teoretično porabijo manj časa za dozorenje. Pa tudi ta podatek ni čisto točen. Važna je namreč sorta, katerih je na tisoče. Nekateri dozorijo v 60 dneh po presaditvi, nekateri v 90, pa tudi 110 dneh. Načeloma so pa češnjevi prej. Večinoma, ni pa pravilo.
Mimogrede: "pelat" in "češnjev" niso vrste paradižnike, pač pa oblike! (Sto klicajev tu.) Vrste so Volovsko srce (najbolj razširjen pri nas), Koralik cherry, Black Krim, Goldfisch, Gold Nugget, Stupice,... nikakor pa ne pelat ali češnjev. Če vam to rečejo v trgovini, bognedaj vrtnariji, povprašajte tudi po imenu. Le tako lahko preverite, z Googlom recimo, kaj boste dejansko dobili in pa - kdaj. Pozne sorte se naprimer pri nas skoraj ne izplačajo.
Keber - paradižniki so lepi, glede na rodnost najbrž hibridi, kar pomeni da semena niso ravno za shranjevanje. Ti pa kljub temu da so pod tunelom (kjer seveda dozorijo prej in ni primerjave s sajenimi zunaj) priporočam obtrgovanje listov. Če so zunaj vzpostavljeni dežju in vlagi, je pod tunelom včasih še bolj prisoten kondenz.
Pod prvo etažo plodov se potrgajo prav vsi listi, pa tudi v zgornjem delu rastline lahko večina. Mokri listi, ki se zaradi gostote ne utegnejo hitro posušiti, so alfa in omega za bolezni. Tu se začne plesen, ki je v začetni fazi vidna tudi pri tebi.
Nazornih fotografij lastnih žal nimam, pa upam da mi kolegica oprosti uporabo njenih, da pokažem kaj mislim.
Obtrgani, zdravi paradižniki, mokrih tal pa tudi ne vidite, kljub temu da so nabito polni.
Sicer pa bom tudi sam oddal kakšen paketek proti koncu zime kakšnemu interesentu (več na ZS). Letos je na sporedu 150 sort.
Letos ne bo več aktualno, mogoče pa komu koristi spomladi. Gremo po vrsti.
Ne vem zakaj ste vsi tako navdušeni nad vodo, ko pride do paradižnika.
Sam sem jih v najhujši letošnji vročini zalival na 10-14 dni, če govorimo o vrtu. Tisti v večjih loncih jo gotovo potrebujejo vsak dan, ampak vrtni? Vsaka zdrava sadika ima bogat koreninski sistem, ker je bila prepikirana in vzgojena vsaj v 2dl lončku in ne 0.5, v kakršnih ji že cvetoče najdemo v vrtnarijah. Slednja sadika je seveda zanič in povrhu posajena še 5cm globoko, res ne more razviti kaj prida korenin in je odvisna od vas. To pa ni smisel vrta.
Vsak paradižnik se preseje, ko razvije prva dva klična lista, globlje, jaz zakopljem do 3/4 višine, da steblo požene korenine. Tudi ko gre na vrt, naj bo zakopan globlje, recimo še 15cm stebla, da razvije korenine. Rasel bo enako hitro in imel kmalu boljše dispozicije. Koreninice, ki se naberejo na dnu lončka v bel ovoj, se odstrani.
Na ta način vzgojen paradižnik resnično ne rabi zalivanja na dnevni bazi. Kakšen pa je okus, če ga stalno forsiramo s h2o? Že skoraj podoben trgovinskemu najbrž. Tudi lubenica je iz 90% vode, pa se zalivanje praktično odsvetuje, ko razvije sadeže. Zdrava rastlina si v normalnih pogojih zna priskrbeti tisto kar je v zemlji in ne čaka na cev.
Kar se paradižnikov tiče se učim od tistih, ki so jih vzgojili preko 300 sort (ne komadov, ampak sort). Letos sem jih imel okoli 100 komadov, noben ni potreboval vode.
Zastirka na zemlji v obliki slame ali košene trave je seveda dobrodošla - bo potreb po zalivanju še manj.
Češnjevi paradižniki so po velikosti manjši od "ostalih", torej teoretično porabijo manj časa za dozorenje. Pa tudi ta podatek ni čisto točen. Važna je namreč sorta, katerih je na tisoče. Nekateri dozorijo v 60 dneh po presaditvi, nekateri v 90, pa tudi 110 dneh. Načeloma so pa češnjevi prej. Večinoma, ni pa pravilo.
Mimogrede: "pelat" in "češnjev" niso vrste paradižnike, pač pa oblike! (Sto klicajev tu.) Vrste so Volovsko srce (najbolj razširjen pri nas), Koralik cherry, Black Krim, Goldfisch, Gold Nugget, Stupice,... nikakor pa ne pelat ali češnjev. Če vam to rečejo v trgovini, bognedaj vrtnariji, povprašajte tudi po imenu. Le tako lahko preverite, z Googlom recimo, kaj boste dejansko dobili in pa - kdaj. Pozne sorte se naprimer pri nas skoraj ne izplačajo.
Keber - paradižniki so lepi, glede na rodnost najbrž hibridi, kar pomeni da semena niso ravno za shranjevanje. Ti pa kljub temu da so pod tunelom (kjer seveda dozorijo prej in ni primerjave s sajenimi zunaj) priporočam obtrgovanje listov. Če so zunaj vzpostavljeni dežju in vlagi, je pod tunelom včasih še bolj prisoten kondenz.
Pod prvo etažo plodov se potrgajo prav vsi listi, pa tudi v zgornjem delu rastline lahko večina. Mokri listi, ki se zaradi gostote ne utegnejo hitro posušiti, so alfa in omega za bolezni. Tu se začne plesen, ki je v začetni fazi vidna tudi pri tebi.
Nazornih fotografij lastnih žal nimam, pa upam da mi kolegica oprosti uporabo njenih, da pokažem kaj mislim.
Obtrgani, zdravi paradižniki, mokrih tal pa tudi ne vidite, kljub temu da so nabito polni.
Sicer pa bom tudi sam oddal kakšen paketek proti koncu zime kakšnemu interesentu (več na ZS). Letos je na sporedu 150 sort.