Delovanje in razvoj Wikipedije omogočajo vaši prispevki!
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela 6. aprila 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Odpor jugoslovanske vojske je bil simboličen. Tako so Nemci zasedli Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja.
Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 so slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano Osvobodilno fronto Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.
Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov z nasprotniki OF, ter prepričanja, da komunisti po vojni pripravljajo socialistično revolucijo, je meščanski tabor nasprotoval Osvobodilni fronti. Ta odnos je imel dolgoročno negativne posledice, saj se je v OF krepil vpliv KPS, namesto da bi se okrepile nekomunistične skupine z manj radikalnimi vizijami razvoja. Prav tako se meščanski tabor sam ni mogel uspešno upirati dobro organizirani in vedno močnejši OF, zato je iskal pomoč pri okupatorju.
Od februarja 1942 se za razmere na slovenskem že uporablja izraz državljanska vojna.[navedi vir]
Vir Wikipedija.
Torej niso bili partizani tisti ta glavni in ni za vse kriva zvezda.
