Citat:
Uporabnik IbizaDriver pravi:
Citat:
Uporabnik oriolus pravi:
Ogledal sem si ta dokumentarec in moj vtis je - res je bilo vse tako, kakor je prikazano.
Vendar za razliko od nekaterih, v njem ne vidim niti trohice kakšne propagande ali celo namigov, "kako je bilo nekoč bolje".
Bilo je tako in če je to bilo bolje, prav, če pa ne pa tudi.
Najbolj zanimivo mi je bilo mnenje, kako se je individualizacija družin pričela s pralnim strojem.
Morda res.
Primerjava današnjega časa s tistim pa je seveda povsem de-plasirana.
Pametne besede.
Sam se spomnim zgolj zadnjih 10 let, ko stvari niso bile več tako rožnate, verjamem pa da je bilo lahko prej tudi bolje.
Spomnim se sistema par-nepar, pa bonov za gorivo in redukcij elektrike. Danes, ko nam tako slabo gre, bi ljudje že samo ob kratkotrajni uvedbi takih ukrepov šli na ulice.
Spomnim se tudi praznih polic, ko se ni dobilo niti tako osnovnih dobrin kot je čokolada, kava ali spodoben toaleten papir. Mi itak nismo imeli denarja za vsakotedenska romanja v celovec ali graz (to je bilo bolj v domeni "blokarjev", ki jim je ostajal denar, je pa bil problem, ker se ni dobili niti določenih zdravil in maziv in smo morali zato vsake dva tedna stati v vrsti na ljubelj z kupci WC papirja in trpeti pametovanje (večinoma srbskih) carinikov.
Lačnih res ni bilo. No ja, recimo. Ko so pred letom 90 začeli srbi zadrževati denar je šlo doma z denarjem kar na tesno in je bilo tudi glede tega kaj se bo jedlo presneto paziti.
Dopust: smo šli, vsako leto, v sindikalni dom v Umagu. Na to imam lepe spomine, čeprav bi se današnji kvazi rdeči hohštaplerji, ki na drugem koncu foruma razlagajo da določen AI ni kul ker nima vse sort uvoženih pijač, verjetno zmrdovali nad marsičem. Šli smo tudi na smučanje in to v Kranjsko Goro, kar si danes že kar težko privoščimo, takrat pa se ni niti poznalo.
Služba je bila za (skoraj) vse, a je bilo precej odvisno od zvez (tako kot večina stvari v tistih časih). Zelo fajn je bilo biti carinik (ker si lahko preprodajal marke), pa kakšen prodajalec gradbenega materiala (vsi so hoteli biti tvoji prijatelji) in podobno. Sistem "po zvezah" je logično pripeljal do kupa nesposobnih ljudi na prezahtevnih položajih, kar se je konec 80h že lepo poznalo. Odpustit pa se človeka skoraj ni dalo, tako da je pač ostal in zvozilo kakor že je.
Stanovanje se je dobilo, pač malo po zvezah ali po kakšnih drugih pogojih. Najemnina je bila simbolična, tako da so bili ti ljudje ponavadi opazno bolj pri denarju kot tisti iz hiš. Ti so si morali te hiše krvavo prigarati: za gradbeno je bilo že treba malo podmazati, za material si moral koga poznati, pa še to nisi mogel dobiti kar bi hotel in kadar bi hotel. Delalo se je na roke, vsak dan po službi, večinoma kolektivno z sosedi in znanci. To je seveda pomenilo da si moral tudi ko si imel svoje narejeno, še vedno hodit vračat usluge. Saj ni bilo slabo, bilo je dosti druženja in vsega, samo danes, ko se recimo folk ***** ko nekaj zamujasamo dan ali dva in ko mora biti odtok obvezno od geberita, tak za 500 eur, si je kaj takega težko predstavljati.
Dejstvo je da smo se vsi razvadili in da hočemo kar zahodnoevropski (ali še višji) stil življenja za balkanaksi vložek dela (in odgovornosti).
