V avtošoli v bistvu imaš "navigacijo". Tudi na izpitni vožnji. Ne pelješ tja, kamor bi rad sam, ne iščeš nekega cilja kot v vsakdanjem življenju, temveč tja, kamor te vodi inštruktor ali komisija. Verjetno je še vse tako, kakor je bilo pred desetletji, ko ti pač na izpitni govori kod in kam. Največ kar lahko zgrešiš je, da pičiš kot kura po prvi možni cesti v naročeno smer, tam pa prepovedan promet ali enosmerna. Ali pa reče, da voziš v neki smeri, kjer se lahko pravilno pripelješ po tablah. Edini trik brez "navigacije" je bil, ko me je pripeljal v del mesta, ki je bil gosto posejan z znaki prepovedano ustavljanje in parkiranje in rekel: "sedaj pa obrnite". K sreči mi je inštruktor ravno na zadnji vožnji pred tem pokazal tri točke, kjer je to bilo legalno možno.
Poznavanje kraja je neka mala prednost na izpitni vožnji, vendar ne ravno velika. Bolj za samozavest. Mogoče se splača v avtošoli zapraviti nekaj evrov več, da si sposoben dokaj solidno peljati v katerem koli kraju v Sloveniji. Moje otroke je učil inštruktor, ki ga sicer osebno poznam. Ni šel na minimum ur, temveč na primerno znanje. In ni bilo problema, da nas je novopečeni šofer od prvega dne po izpitu peljal kamor koli smo kot družina šli. Na dopust v južne ali severne kraje, po famoznih mestih v Sloveniji kot je Lj ali Mb ...