Mislim svoje mesto: Zadišalo je po 21. stoletju
'Ti pa ne greš na naš protest. Ti hodiš samo na levičarske,« mi je rekel nekdo iz množice, ki je šla v petek z zastavami proti Trgu republike. »In po čem ste vi desničarji?« sem ga vprašal. »Ker smo proti komunistom,« je bil povsem jasen.
Ko svojim podeželskim in proletarskim privržencem o komunistih, ki so zavzeli Belo hišo, govori Trump, me to še fascinira. Ko o tem, da so nam državo ukradli komunisti, še zmeraj govorijo pri nas, pa je že na smrt dolgočasno. In ko se naši borci proti komunizmu z vseh koncev dežele z avtobusi in vlaki pripeljejo v Ljubljano dvignit svoj glas in zastavo za takó komunistično vrednoto, kot so človeka vredne pokojnine za vse, je prav žalostno gledati, s kakšno brezsramno lahkostjo dobro situirani politiki zlorabljajo človeško nevednost, strah pred prihodnostjo in potrebo po pripadnosti in druženju.
Drugače je bilo predprejšnji petek, ko so se tam, kjer smo nedolgo tega protestno kolesarili, vozili traktoristi. Zastave in serijsko natisnjeni transparenti proti kanalu C0 so sicer sporočali, da mnoge med njimi spodbuja ista revolucionarna stranka kot tiste, ki pred magistratom drek bolj mešajo kot pa se borijo proti temu »drekovodu«, saj njihov protest vodijo znani partijsko organizirani nasprotniki pravic žensk, tujcev in istospolnih, s čimer onemogočajo, da bi se mu pridružili vsi, ki se jim zdi do naših zanamcev neodgovorno preko ljubljanske podtalnice speljevati kanalizacijo v času, ko nihče ne ve, kakšni vse naravni in mogoče celo vojni pretresi v naslednjih desetletjih čakajo naše kraje.
Ker so bili traktoristi hkrati proti okoljskim omejitvam gnojenja, z nasprotovanjem kanalu C0 tudi oni niso bili najbolj prepričljivi in se je zdelo, da jim je v zvezi z njim predvsem do nagajanja vladi in županu. Kar pa ne pomeni, da niso šli na ceste zaradi lastne ogroženosti. In čeprav se z njimi ne strinjam in se brez mesne hrane počutim zelo dobro, razumem razburjenje živinorejcev, ko poslušajo, da je delo, na katerega so ponosni, na črni listi borcev za preživetje človeštva. Zato sem v njih videl znanilce dolge in srdite vojne za spreminjanje človeških navad, v kateri bodo potrebni modri in strpni pogajalci.
Spopad med tistimi, ki so za radikalno zmanjšanje uživanja mesa, in onimi, ki so proti temu, pa k nam prinaša tudi nekaj dobrega. Z njim končno stopamo iz preteklosti v sedanjost in se ne delimo več na domobrance in partizane, ampak na mesojedce in vegane. Ker je bil tovariš Tito lovec, Hitler pa vegetarijanec, so karte povsem na novo premešane, kar lahko našo zatohlo družbo samo poživi.
***
Spopad med tistimi, ki so za radikalno zmanjšanje uživanja mesa, in tistimi, ki so proti temu, pa k nam prinaša tudi nekaj dobrega. Z njim končno stopamo iz preteklosti v sedanjost in se ne delimo več na domobrance in partizane, ampak na mesojedce in vegane.
