Okolju prijazni avtomobili
- Ustvarjalec teme v0x
- Začetni datum
"Halo Janez, tukaj Elon - da ne bi slučajno zaprl subvencije dokler ne izdobavim tem 500 teslom."
Težko rečem, nisem strokovnjak za baterije. Očitno pa ravno toliko večje, da to predstavlja težavo pri vgradnji v avtomobile.
Tole pove AI:
Natrijeve-ionske baterije (Na-ion) so ena najobetavnejših alternativ uveljavljenim litij-ionskim baterijam, saj ponujajo izjemno toplotno odpornost, večjo varnost in nižje stroške surovin, čeprav imajo v primerjavi z litijevimi nekoliko nižjo energijsko gostoto. Delujejo na podobnem principu premikanja ionov med anodó in katodó. [1, 2, 3, 4]
Spodaj so zbrane njihove glavne prednosti, slabosti in področja uporabe.
[1] https://www.bonnenbatteries.com
[2] https://www.kmdpower.com
[3] https://si.huamai.com
[4] https://www.lithiumbatterytech.com
[5] https://www.csit-energy.com
[6] https://energybases.com
[7] https://si.lancolmeter.com
Tole pove AI:
Natrijeve-ionske baterije (Na-ion) so ena najobetavnejših alternativ uveljavljenim litij-ionskim baterijam, saj ponujajo izjemno toplotno odpornost, večjo varnost in nižje stroške surovin, čeprav imajo v primerjavi z litijevimi nekoliko nižjo energijsko gostoto. Delujejo na podobnem principu premikanja ionov med anodó in katodó. [1, 2, 3, 4]
Spodaj so zbrane njihove glavne prednosti, slabosti in področja uporabe.
Glavne prednosti
- Izjemna odpornost na mraz: Brez težav delujejo v območju od -40 °C do 80 °C. Pri temperaturi -20 °C ohranijo okoli 90 % svoje zmogljivosti. [2]
- Visoka varnost: Natrijeve baterije so stabilnejše, se manj pregrevajo in imajo bistveno nižje tveganje za vžig ali eksplozijo. Lahko se povsem izpraznijo (do 0 V) za varen transport. [3, 5]
- Nižja cena surovin: Natrij je v zemeljski skorji več kot tisočkrat pogostejši kot litij. Strošek natrijevega karbonata znaša le delček cene litijevega karbonata. [1, 6]
- Okoljska trajnost: Pridobivanje natrija je lažje in okolju prijaznejše. Za njihovo izdelavo niso potrebne redke in drage kovine, kot sta kobalt in nikelj. [3]
Ključne slabosti
- Manjša energijska gostota: Natrijevi ioni so večji in težji od litijevih. To pomeni, da baterije shranijo manj energije na enoto teže (okoli 150–160 Wh/kg v primerjavi z nad 250 Wh/kg pri litiju). [1, 3]
- Večja teža in volumen: Za enako količino energije potrebujemo večjo in težjo baterijo, kar omejuje uporabo v pametnih telefonih ali zmogljivih električnih vozilih. [1, 5]
- Proizvodni stroški (trenutno): Ker industrija masovne proizvodnje natrijevih celic šele raste, so začetni proizvodni stroški še vedno relativno visoki, a bodo z leti hitro padli. [1]
Najpogostejša uporaba
Zaradi svojih specifičnih lastnosti se te baterije trenutno najhitreje uveljavljajo na naslednjih področjih:- Stacionarni sistemi za shranjevanje energije (ESS): Shranjevanje viškov energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, kjer velikost baterije ni ključna.
- Mesta z ekstremnim podnebjem: Naprave in senzorji v zelo hladnih ali vročih regijah.
- Manjša mestna vozila: Električni skuterji, dvokolesniki in ugodnejši mestni avtomobili s krajšim dosegom.
- Rezervno napajanje: Podatkovni centri in telekomunikacijske bazne postaje. [1, 5, 7]
- Ali natrijeve baterije raziskujete za shranjevanje sončne energije (ESS) ali za električna vozila?
- Vas zanima natančnejša primerjava s tehnologijo LFP (litij-železo-fosfat)?
[1] https://www.bonnenbatteries.com
[2] https://www.kmdpower.com
[3] https://si.huamai.com
[4] https://www.lithiumbatterytech.com
[5] https://www.csit-energy.com
[6] https://energybases.com
[7] https://si.lancolmeter.com
Cca. 30-50% težje na kwh kot litij-železo, vsaj to kar se dobi trenutno na trgu. S tem da lifepo4 (LFP) ki so tudi "težke" napram basline litij-ion (NMC) baterijam.
So pa natrij-ionske baterije precej bolj odporne na mraz in vročino, in omogočajo precej visoke tokove polnjenja in praznjenja, tako da so za določena klimatska območja in v določenih pogojih, boljša rešitev od litijeve tehnologije. Pa glede varnosti in ostalega so trenutno te "natrijeve" baterije tehnično nabolj varne, kar se tiče vžiga.
Aja cenovno trenutno so še nekonkurenčne ker so postopki izdelave dražji, tudi ciklična doba je manjša kot pri LFP. Skratka tu bolj kot masa je vprašanje če so smer ki bi omogočala cenejšo alternativo litijevim tehnologijam. Trenutno niso, kot rečeno se jih pa lahko uporablja v robnih primerih (recimo majhne baterije ki so podvržene visokim tokovom praznjenja in polnjenja, ali pa baterije ki morajo delovat v ekstremnih temperaturah ...).
(jih tudi malo jebe napetost, ker medtem ko se lifepo4 celice nekako poklapajo skoraj 1:1 s tistimi iz svinčevih, litij ion pa tudi ima deljivo število ... te natrijeve so druga liga in so praštevilo za klasične 6-12-24-48-... sisteme, kar je lahko problem predvsem pri DC polnilnicah kjer se skuša čimmanj vmesnih prilagoditvenih členov dat v enačbo za polnjenje)
So pa natrij-ionske baterije precej bolj odporne na mraz in vročino, in omogočajo precej visoke tokove polnjenja in praznjenja, tako da so za določena klimatska območja in v določenih pogojih, boljša rešitev od litijeve tehnologije. Pa glede varnosti in ostalega so trenutno te "natrijeve" baterije tehnično nabolj varne, kar se tiče vžiga.
Aja cenovno trenutno so še nekonkurenčne ker so postopki izdelave dražji, tudi ciklična doba je manjša kot pri LFP. Skratka tu bolj kot masa je vprašanje če so smer ki bi omogočala cenejšo alternativo litijevim tehnologijam. Trenutno niso, kot rečeno se jih pa lahko uporablja v robnih primerih (recimo majhne baterije ki so podvržene visokim tokovom praznjenja in polnjenja, ali pa baterije ki morajo delovat v ekstremnih temperaturah ...).
(jih tudi malo jebe napetost, ker medtem ko se lifepo4 celice nekako poklapajo skoraj 1:1 s tistimi iz svinčevih, litij ion pa tudi ima deljivo število ... te natrijeve so druga liga in so praštevilo za klasične 6-12-24-48-... sisteme, kar je lahko problem predvsem pri DC polnilnicah kjer se skuša čimmanj vmesnih prilagoditvenih členov dat v enačbo za polnjenje)
Potem na podrocju pridobivanja elektrike tudi ni napredka…vse je samo parna turbina generator, staro 140 let. Razen seveda SE.
Starejse od elektrike (mlini na veter)Pa vetrnice si pozabil! Tudi niso več najmlajše.
Ob cebah servisov za mio km verjetno se za en avto. Isto kot Korejci v tistem KGM.
Ko bos pa uvelhavljal garancijo bodo pa nasli poškodbo (ali jo pa naredili) na ohisju
Zraven pa v drobnem tisku, servisiranje vozila na vsakih 5000 km.
Hec, vendar daleč ni od resnice.
Sej o tem ti že ves čas govorim. Vse je stara tehnologija od turbine do baterije. Tudi sončna celica ima dolgo brado. Ko bo pa pogruntana čist nova tehnologija, ali pri proizvodnji ali pa pri shranjevanju, pol bo pa druga muzika.
Kaj naj bi verjel, česar že zdaj ne verjamem?Mal se prilagodis pa tud s tem zelo lepo shajas, verjemi. To novo kar prihaja pa naj ze pride, pol bo pa res topshit!