No, glede na to, da sem z enim večjih logistov v SLO in par njegovimi strankami pred časom delal na projektu eletričnih tovornjakov, ti lahko povem, da si precej brcnil v temo. Zlahka gre. Malo poenostavljeno 4,5 ure je cca 360 km, kar pomeni, da imaš ob obvezni pavzi 30% baterije. Na normalni DC 350 kW polnilnici v 45 min dopolniš cca 300 kW, prideš na cca 80%, kar je dovolj do zaključka dneva vožnje. Pa tu govorimo o dolgi poti, brez vmesnih nakladov/razkladov v kakih logističnih centrih (ki večinoma, tudi v SLO, že delajo na postavitvi polnilne infrastrukture).Če imaš na voljo mw (1000kW) polnilnico točno na mestu dnevne pavze šoferja potem ja, drugače pa še ne. Bistvo pri kamionih je da se z obveznimi postanki pokrije tahografske obveznosti voznika, ki so bottlneck zaslužka lastnika prevozne firme. Ta kamion lahko vozi realno 5-6h, šofer pa 4.5h do "glavne pavze" (45 min), v času pavze mora bit kamion nafilan za novih 5h kar je možno samo z zeloooo močnimi polnilnicami. Skratka že individualno je tole no-go.
Sedaj pa poglej količino šleparjev na cesti, pa še računaj da zaradi omejitev v določenih državah začnejo vozit vsi isti čas in imajo pavzo cca. isti čas. Velik no-go.
Za ferker po mestu pa actros ravno ni, oz je za par mest po EU. Bi bil pa ok za slovenske AC ja, od zastoja do zastoja bi ravno naredil 9h furo z 70% baterije!![]()
Pa ko si delal ta projekt si imel odprte oči? Ti vidiš kolko je tega po cesti in počivališčih? Avti parkirani povsod, po uvozih, izven ac na privat parkingih, nevemnkje vse. Trenutno je marsikje problem vozniku najdit parking pravočasno za pavzo. Ne bo pa problem najdit proste polnilnice?No, glede na to, da sem z enim večjih logistov v SLO in par njegovimi strankami pred časom delal na projektu eletričnih tovornjakov, ti lahko povem, da si precej brcnil v temo. Zlahka gre.).
To ni problem elektrifikacije. Bodo pa s taksnimi EV parki pridobili dodatne lokacije
.
Plus: ker je tovorni promet stalen in previdljiv, je več zanimanja za postavitev polnilnic, pa tudi cena polnjenja je nekaj drugega (precej nižje, z dolgoročnimo pogodbami ipd).
Elektrike je vsaj poleti ob soncnem vremenu dovolj (prevec). Pozimi smo bolj na tankem ledu. Tudi ponoc ni neke krize. Kriza je pozimi ko zalaufamo TC.
Bo pa treba take polnilnice delat nekje blizu obstojece infrastrukture.
Saj grejo marsikje daljnovodi blizu AC pocivalisc in se do tja podaljsa daljnovod.
Niti ena Hrvaška AC ni dolga 650 km in da zmes ne prideš do civilizacije..Ja, samo problem je, da ekonomija laufa 24/7, ne samo ob sončnem vremenu.
Čeprav zblazneli bivši nemški gospodarski eko terorist minister je imel tudi take bizarne ideje. Da se bo hodilo v fabrike ko zunaj dovolj piha in je sončno.
Aja treba bo delat blizu obstoječe infrastrukture? Ok. Kaj pa ostalo? Recimo 3/4 hrvaških avtocest, ki so sredi ničesa? Jih pošljemo kar nazaj v kameno dobo?
Mislim eni ste res komplet izgubili stik z realnim svetom
Paj saj ne bo na enkrat prehod kot da bi ugasnil luč.
In veš koliko elektrike porabijo samo rafinerije, da lahko nafto kuhajo???
Daj odpri gmaps in mi povej kako kaj kaže s civilizacijo naprej od splita smer turčijaNiti ena Hrvaška AC ni dolga 650 km in da zmes ne prideš do civilizacije..
![]()
Benzin aus Luft..?
Willkommen bei Auszukunft!Hier findest du täglich neue Videos über Innovationen, spannende Technologien und nützliche Informationen, die dich inspirieren ...youtube.com
Natančni podatki o porabi elektrike evropskih rafinerij za predelavo nafte v goriva so razpršeni in odvisni od posameznih rafinerij, vrste surove nafte, tehnologij in obsega proizvodnje. Vendar pa lahko na podlagi razpoložljivih informacij podamo naslednje ocene in ugotovitve: 1. **Splošna poraba energije v rafinerijah**: Rafiniranje surove nafte predstavlja 6–8 % svetovne industrijske porabe energije, pri čemer stroški energije v nekaterih rafinerijah dosegajo do 50 % celotnih operativnih stroškov. Elektrika je le del te energije, saj rafinerije uporabljajo tudi druge vire, kot so zemeljski plin, para in toplota iz procesov.[](https://www.alfa-laval.si/industrije/energetika-in-podporni-sistemi/trajnostne-resitve/trajnostne-resitve/ucinkovita-raba-energije/rekuperacija-odpadne-toplote/rafinerije-surove-nafte/) 2. **Poraba elektrike**: Natančna količina elektrike, porabljene za rafiniranje, je odvisna od procesa. Na splošno se ocenjuje, da rafinerije porabijo približno **0,5–1,5 kWh elektrike na galono (približno 0,13–0,4 kWh na liter) predelanega goriva**, odvisno od kompleksnosti rafinerije in vrste proizvodov (npr. bencin, dizel, kerozin). Za povprečno evropsko rafinerijo, ki predela okoli 100.000–200.000 barelov nafte dnevno, to pomeni porabo v razponu od **50–300 MWh elektrike dnevno** za procese, kot so črpanje, segrevanje, hlajenje in delovanje opreme. 3. **Evropski kontekst**: V Evropski uniji je bilo leta 2020 porabljenih približno 2800 TWh elektrike, od česar je industrijski sektor, vključno z rafinerijami, predstavljal pomemben delež. Natančnih podatkov o deležu rafinerij ni, vendar je kemična in petrokemična industrija (vključno z rafinerijami) med največjimi porabniki energije v industriji EU, pri čemer je leta 2022 fosilna goriva predstavljala 50,5 % porabljene energije, elektrika in zemeljski plin pa ostalo.[](https://megafon.si/po-svetu/evropa/eu/v-letu-2022-v-industrijskem-sektorju-eu-glavni-vir-energije-fosilna-goriva/) 4. **Trend zniževanja porabe**: Z upadom povpraševanja po fosilnih gorivih zaradi električnih vozil in novih zmogljivosti rafinerij zunaj Evrope se evropske rafinerije soočajo z nižjo dobičkonosnostjo, kar lahko vpliva tudi na njihovo energetsko učinkovitost. Nekatere rafinerije optimizirajo procese, da zmanjšajo porabo elektrike.[](https://energijabalkana.net/rafinerije-u-problemu-zbog-elektricnih-automobila-i-smanjenja-potraznje-za-gorivima/) **Zaključek**: Evropske rafinerije porabijo znatne količine elektrike, ocenjeno na približno 0,13–0,4 kWh na liter predelanega goriva, kar za posamezno rafinerijo pomeni več deset do nekaj sto MWh dnevno, odvisno od zmogljivosti. Za bolj natančne podatke bi bilo treba analizirati posamezne rafinerije ali specifične statistične podatke, ki jih evropski statistični uradi (npr. Eurostat) ali industrijske organizacije morda zbirajo, a niso javno dostopni v zbrani obliki.[](https://www.alfa-laval.si/industrije/energetika-in-podporni-sistemi/trajnostne-resitve/trajnostne-resitve/ucinkovita-raba-energije/rekuperacija-odpadne-toplote/rafinerije-surove-nafte/)[](https://megafon.si/po-svetu/evropa/eu/v-letu-2022-v-industrijskem-sektorju-eu-glavni-vir-energije-fosilna-goriva/) Če želite, lahko dodatno raziščem specifične podatke ali preverim, ali obstajajo novejše študije na to temo.Vem ja. Skoraj manj od moje tašče, ko kuha nedeljsko kosilo za 10 ljudi.
Ker večinoma laufajo na plin.
Kaj saj pa Hrvaška od zagreba dol nima industrije. Samo turiste. Tistih 5 tovornjakov na uro pa bodo že napolniliJa, samo problem je, da ekonomija laufa 24/7, ne samo ob sončnem vremenu.
Čeprav zblazneli bivši nemški gospodarski eko terorist minister je imel tudi take bizarne ideje. Da se bo hodilo v fabrike ko zunaj dovolj piha in je sončno.
Aja treba bo delat blizu obstoječe infrastrukture? Ok. Kaj pa ostalo? Recimo 3/4 hrvaških avtocest, ki so sredi ničesa? Jih pošljemo kar nazaj v kameno dobo?
Mislim eni ste res komplet izgubili stik z realnim svetom