Moja prva ljubezen je trajala tam nekje 7. in 8. razred. Bil sem zaljubljen v eno punco, ki je bila takrat res zelo popularna, hot in oh in sploh. Poskusil sem in postal intelektualna [censored].
Resno, bil sem zaljubljen v najboljšo prijateljico. Sedaj ima enega starejšega tipa, postala je mozoljasta, zapuščena in nezanimiva.
Moja največja ljubezen (in verjetno tudi res prva prava) pa se je začela na koncu 2. letnika. Z eno sošolko sem na razredni fešti preživel eno lepo hot noč in razvilo se je, kar se je. Bil sem res totalno zacopan, mislil sem, da ne bo nikoli konec, ko pa je dobila fanta, sem jo pa čez noč pozabil. Trajalo je do zimskih počitnic v 4. letniku.
O drugi, priznam, še včasih razmišljam. Mogoče mi je tudi malo čudno, če sem v njeni bližini. Ampak jaz sem res mislil, da je ona the one, da jo bom enkrat že dobil, ker so tudi drugi govorili, da sva čisto za skupaj. Vendar ima življenje svoja pota.
Najbolj zanimivo pa je, da sta mi do sedaj obe veliki ljubezni na koncu priznali, da sta tudi oni dve čutili podobno kot jaz.