Po mojem je vse to možno tudi pri nas. Seveda upam, da ne več na tak način, kot je bil bivši studio Viba filma v Ljubljani v cerkvi (mislim, da se ji reče cerkev sv. Jožefa). V MB-ju pa je SERŠ res imel telovadnico v bivši cerkvi. Če drugega ne, me zanima kje je bilo tedaj spomeniško varstvo, ki se vpikne v vsak kurnik, ki je starejši od 50 let.
Na pošten način pa bi bilo sedaj možno telovadnico/disko iz cerkve narediti na dva načina:
1. Stavbo nekdo kupi in naredi v njej tisto, kar sveto spomeniško varstvo pusti. Problem: cerkev ni od župnika in škofije, ki bi pravno to lahko prodala, pač pa so jo zmeraj naredili župljani oziroma njihovi predniki. Povsem normalno bi bilo, da bi se ti počutili izigrane.
2. Cerkev kot inštitucija organizira novo vsebino notri. Spet je problem, da spomeniško varstvo ne bi dopustilo nobene resne predelave, razen tega pa so odvečne (mislim tiste za katere tako misli tudi Cerkev in ne prisotni na foromu) predvsem podružnične cerkve, kjer pa ni ljudi, ki bi novo vsebino uporabljali.
Ampak realno: v našem mestu je športna dvorana (ima tudi plezalno steno), enkrat na teden zastonj rekreacija, pa je mladine te starosti, ki še obiskuje disko, manj kot v nedeljo pri maši (pa jih tudi tam ni veliko). Disko je pa sploh propadel. Tistih, ki jim je taka zabava zaradi glasbe všeč, je odkrito rečeno presneto malo. Po par policijskih racijah se ostali, ki jim je bila glasba postranskega pomena, raje za precej manjši denar drogirajo v lokalnem parku. In so stanovalci v mestnem jedru zadovoljni, starši prištedijo in je vse lepo in prav.