Nivo in teža vode

G

Gal

Pripravnik

18. mar 2013

384

0

16

• 12. jul 2013

• #21

Citat:
Uporabnik philips pravi:
Tlačna razlika, ki bo napolnila rezervoar je v prvem primeru razlika v gladinah vode, v drugem pa je ni (ker je cev na isti višini kot gladina). V drugem primeru se bo posledično polnilo s hitrostjo zunanjega pritoka, v prvem primeru pa se bo do izenačenja gladin polnilo še iz levega rezervoarja (posledično bo hitreje).

Klikni za razširitev

To je že res, samo ker bo količina vode v desni posodi naraščala, se bo pretok zaradi tlaka zmanjševal. Na začetku bo "ful" lilo, na polovici bo po mojem pretok dosegel količino variante 2, ki pa se bo zmanjševal do točke, kjer je v 2. varianti cev. Še vedno mislim, da bo čas enak.

Drugače pa mislim, da bi to glede na fizikalne zakone moralo biti tako. Saj se v nobenem primeru ni vložilo dodatne energije, rezultat je pa enak.

Rekel pa bi še to, da je popolnoma nepomembno, da je na skici druga posoda širša od prve.

 

G

Gal

Pripravnik

18. mar 2013

384

0

16

• 12. jul 2013

• #22

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Čisto konkretno za lažjo predstavo, vzemimo da je vodni stolp v katerega vlivamo vode visok 100m, tlak na cevi kjer voda odteka je torej 10 bar. Posoda v katero nalivamo je visoka 10m

Klikni za razširitev

Samo posodi na skici sta enako visoki.

Če bi bila posoda iz katere točimo visoka 100 metrov, posoda v katero točimo pa 10 metrov bi bila skica neuporabna, rezultat pa bi bil tudi večji tlak v drugem primeru, rezulat pa (po mojem) isti čas.

 

G

Gal

Pripravnik

18. mar 2013

384

0

16

• 12. jul 2013

• #23

Citat:
Uporabnik miklavz pravi:
Ljudje, to je fizikaa iz osnovne sole. Hidravlika spojenih posod. Ni pomembno, na kaateri visini spojis, ce se cev nahaja v vodi. Ce je cev, kot v primeru b, nad gladino vode se bo le ta pocasneje polnila saj bo voda morala premagti vecjo visino, vecji generirani tlak. Tudi tlak vode v cevi je potrebno vzetti v racun...
Poglejte si se enkrat obe shemi. A ni logicno, nic ne kapne?
LPM

Klikni za razširitev

Očitno nisem osamljen jezdec

 

E

Ernest

Zelenc'

2. dec 2010

11

0

1

• 12. jul 2013

• #24

heh.. Mislim, da je "miklavz" najlepše odgovoril, in tudi nekako najbolj prepričljivo. bi se kar strinjal.

 

Nazadnje urejeno: 12. jul 2013

P

philips

Guru

Osebje foruma

Administrator

17. avg 2007

9.852

684

113

• 12. jul 2013

• #25

Citat:
Uporabnik Ernest pravi:
heh.. Mislim, da je "miklavz" najlepše odgovoril, in tudi nekako najbolj prepričljivo. bi se kar strinjal.

Klikni za razširitev

Izmed teh dveh rešitev je res tako, ampak zakaj ne bi uporabil tretje rešitve? Torej curek spelješ kar od zgoraj, mimo tega vertikalnega žleba. Ker to da je žleb spodaj spojen z rezervoarjem in da je v njem enak stolpec vode, to mi ni najbolj varno (po mojih izkušnjah žlebi pod pritiskom ne tesnijo ravno najbolje).

 

I

izbrisan

Pripravnik

14. jun 2013

138

0

16

• 12. jul 2013

• #26

 

E

Ernest

Zelenc'

2. dec 2010

11

0

1

• 12. jul 2013

• #27

"philips" ne obremenjuj se s tem. ta stvar preizkušeno deluje. posveti se vprašanju.

 

G

Gal

Pripravnik

18. mar 2013

384

0

16

• 12. jul 2013

• #28

Če zadeva deluje, zakaj potem sprašuješ? Tu smo ti poskusili vsi pomagati. Sicer se malce razhajamo z mnenji, kar pa je v tvojem primeru po mojem nepomembno.

Philips ti je morda predlagal boljšo rešitev, ti pa mu rečeš, naj se posveti tvojemu vprašanju, ki je na začetku zgledalo kot šolska naloga.

Pa daj še ti komu kaj svetuj, ne da samo sprašuješ na forumu.

 

E

Ernest

Zelenc'

2. dec 2010

11

0

1

• 12. jul 2013

• #29

Ni bilo tako mišljeno, zato se ne razburjaj. pa če je na koncu stavka "", tega ne ignoriraj!

 

G

Gal

Pripravnik

18. mar 2013

384

0

16

• 13. jul 2013

• #30

Kompliciraš po nepotrebnem : ) !

 

H

Hanzi

Guru

27. jul 2007

47.742

6.737

113

pri taščici

• 13. jul 2013

• #31

Eni so dohtarji fizike pa jih tak primer zjebe. Kmetu in podobnim so pa taki primeri jasni kot beli dan.

Zadnjič sosedu zatežim po izpitu statike na fgg za izračun momentov (obliko krivulje) na nosilcu ki ima na obeh straneh konzole. Kljub temu da je naredil izpit, kjer so taka in drugačna paličja itd, mu je bil moj nosilec pretrd oreh, pa čeprav sem mu s kosom gume dokazal kako gre krivulja momenta..

 

M

miklavz

† 1962-2015

30. sep 2012

912

1

16

• 13. jul 2013

• #32

NO no, ne podcenjujte doktorjev fizike; pa tudi ostaleh izobraženih ljudi ne.
Kar se ljudje načeloma ne zavedajo je sledeče - vsaj zamišljeno je bilo tako: doktorji in diplomanti si neko zadevo zamislijo na teoretični stopnji, tehniki to potem v prakso pretvorijo, kv delavci pa naredijo. Če nekomu zadaš problem kot je naveden zgoraj je skoraj smiselno, da ti bo "šlosar" ali tehnik lažje odgovoril, saj to vidi na izvedbeni ravni. Če to isto vprašanje zastaviš diplomirancu ali še višje izobraženemu bo le ta na ta problem gledal s popolnoma drugačnimi očmi, na teoretski ravni in tudi, če bo vedel odgovor - spet na teoretski ravni - bo precej težko pojasnil rešitev ali podal odgovor na ravni mnogo manj izobraženega človeka. Kmečka logika je kmečka logika. Tudi metoda merjenja "preko palca" deluje - a to ni način rešitve nekega problema na akademski stopnji.
Uh, mal sem zakompliciral; poenostavljeno - kmet ve, kako pridelat krompir in ve, kako ga prepeljati domov, skladiščiti in prodati. Bolj malo pa ve o strateškem razvoju podeželja v EU.
Eto, lep dan, M
PS: Je pa to precej pogost način razmišljanja ljudi s pomankljivo izobrazbo. Ma doktorat pa nič ne ve... vsak delavec za tekočim trakom več ve od njega...

 

Cash

Guru

19. avg 2007

8.073

983

113

• 13. jul 2013

• #33

Glavno vprašanje: kaj bo prej napolnilo drugo posodo. Če bo deževalo 5-10minut oz zelo malo, bo prej "napolnilo" posodo v prvem primeru, kjer sta spodaj povezani, v dugem primeru jo pa sploh nikdar ne bo, ker bo voda ostala v žlebih in cevi za dovod. Če pa bi deževalo več ur, pa ne vem odgovora.

 

H

Hanzi

Guru

27. jul 2007

47.742

6.737

113

pri taščici

• 13. jul 2013

• #34

Bi bilo zanimivo poiskat kakšne gospodarske napovedi dipl ekonomistov in podobnih ljudi o gospodarskih napovedih za prihodnost okoli leta 2006 recimo.
Podobni ljudje tudi PRP in podobne stvari pišejo. Bo dohodke imajo s tem pisanjem bistveno boljše kot kmetje.

 

M

miklavz

† 1962-2015

30. sep 2012

912

1

16

• 13. jul 2013

• #35

No, glede ekonomistov je pa takole - vezano na model razvoja in priodnosti - zelo ugleden ekonomist (pa ne slovenski) je dejal, da bi ekonomijo zelo težko uvrstili med egzaktne znanosti, da se včasih bolj nagiba k astrologiji.
To ne velja za ostale znanosti.
LPM

 

E

Ernest

Zelenc'

2. dec 2010

11

0

1

• 13. jul 2013

• #36

Kaj si ja nor kam ste zašli.. Celo znanost ste naredili iz te teme. Iz tlaka/nivoja tekočin ste prišli do kmetijstva in ekonomije. SVAŠTA.

 

H

Hanzi

Guru

27. jul 2007

47.742

6.737

113

pri taščici

• 13. jul 2013

• #37

Ne SVAŠTA, ALTER