Zgodbica:
Se peljem po malo ožji cesti s hitrostnimi ovirami (dva kucla) in omejitvijo 30km/h. Vedno kadar se tam srečam z drugim avtomobilom zapeljem nekoliko na pesek (mogoče bi šlo, ampak ziher je ziher).
Danes pa tam še dve peški + pes in seveda avto nasproti. Po začudenju hodita po desni strani ceste (njihovi levi, tako kot je treba, po pravilih), vendar hodita vštric.
Priznam da tudi jaz hodim vštric in to po svoji desni, kot naj bi se to ne počelo. Vendar pa se umaknem, ko prihaja avto, kaj šele, če se srečata dva.
No vidim situacijo, še bolj upočasnim (en kucelj že za mano) in ko vidim da se ne mislita umakniti se ustavim kake 2 metra pred njima, ker pač za 5 reči vštric (dva avta, dve babi in še pes) ne gre, cesta ni dovolj široka. Jaz že speljem, uni sta bili ta čas že ob boku vozila in mi ena od njiju butne v avto, pa nekaj je še čudno gledala.
Je pešec res kralj ceste?
Ali pa vidiš mamice ki gredo z dvema vožičkoma vštric. Ne dolgo nazaj sem bil začuden, ko so se pogovarjale 5 metrov od postaje z dvema vožičkoma vštric in ena pred njima in to na delu ceste ki je ravno za 2 avtomobila, če se s tovornjakom srečaš mora en zapeljat krepko na stran. (Tovornjaki sicer niso stalnica, vendar se skoraj vedno nekje gradi ali pa kaj dela.) In kaj bi človek naredil, če bi opazil avto pred seboj? (rahel desni ovinek in neko zelenje na desni strani, na levi pa graben in na to gozd.
In takih primerov tudi drugje ni malo. Mislim, da bi pešec lahko tudi sam kaj več storil za svojo varnost.
Sam sem pešec, kolesar in voznik, in se pri srečanju najraje umaknem, tako da ima avto prosto pot. Nelagodno mi je, če mi avto vozi za ritjo in tudi vem, da bi me rad čimprej prehitel.
Se peljem po malo ožji cesti s hitrostnimi ovirami (dva kucla) in omejitvijo 30km/h. Vedno kadar se tam srečam z drugim avtomobilom zapeljem nekoliko na pesek (mogoče bi šlo, ampak ziher je ziher).
Danes pa tam še dve peški + pes in seveda avto nasproti. Po začudenju hodita po desni strani ceste (njihovi levi, tako kot je treba, po pravilih), vendar hodita vštric.
Priznam da tudi jaz hodim vštric in to po svoji desni, kot naj bi se to ne počelo. Vendar pa se umaknem, ko prihaja avto, kaj šele, če se srečata dva.
No vidim situacijo, še bolj upočasnim (en kucelj že za mano) in ko vidim da se ne mislita umakniti se ustavim kake 2 metra pred njima, ker pač za 5 reči vštric (dva avta, dve babi in še pes) ne gre, cesta ni dovolj široka. Jaz že speljem, uni sta bili ta čas že ob boku vozila in mi ena od njiju butne v avto, pa nekaj je še čudno gledala.
Je pešec res kralj ceste?
Ali pa vidiš mamice ki gredo z dvema vožičkoma vštric. Ne dolgo nazaj sem bil začuden, ko so se pogovarjale 5 metrov od postaje z dvema vožičkoma vštric in ena pred njima in to na delu ceste ki je ravno za 2 avtomobila, če se s tovornjakom srečaš mora en zapeljat krepko na stran. (Tovornjaki sicer niso stalnica, vendar se skoraj vedno nekje gradi ali pa kaj dela.) In kaj bi človek naredil, če bi opazil avto pred seboj? (rahel desni ovinek in neko zelenje na desni strani, na levi pa graben in na to gozd.
In takih primerov tudi drugje ni malo. Mislim, da bi pešec lahko tudi sam kaj več storil za svojo varnost.
Sam sem pešec, kolesar in voznik, in se pri srečanju najraje umaknem, tako da ima avto prosto pot. Nelagodno mi je, če mi avto vozi za ritjo in tudi vem, da bi me rad čimprej prehitel.