Nespoštovanje odpovednega roka

sevlje

Fizikalc
25. jul 2007
1.913
0
36
44
Selška dolina
Citat:
ZDR izrecno določa, da morata tako delavec kot tudi delodajalec, v primeru, da odpovedujeta pogodbo o zaposlitvi, spoštovati zakonske oz. dogovorjene odpovedne roke. Sam namen odpovednega roka je varstvo pravic nasprotne pogodbene stranke. V primeru odpovedi pogodbe s strani delavca bo delodajalec izgubil delavca, kar pomeni, da bo moral v času odpovednega roka zaposliti novega delavca oz. najti drugo primerno rešitev za zagotovitev nadaljnjega nemotenega delovnega procesa.
Odpoved pogodbe s strani delodajalca pa pomeni, da bo delavec po poteku odpovednega roka ostal brez zaposlitve, zato si bo poskušal v času odpovednega roka najti drugo zaposlitev oz. socialno varnost (npr. pravice iz naslova brezposelnosti). V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi je torej posebno varstvo namenjeno delavcu kot šibkejši stranki, zato mora delodajalec v vsakem primeru upoštevati minimalne zakonsko določene odpovedne roke, kar pomeni, da ne sme določiti krajšega odpovednega roka.
Vendar kljub navedenemu varstvu zakon dopušča, da delavec in delodajalec skleneta pisni sporazum, na podlagi katerega se dogovorita, da se delavcu skrajša odpovedni rok, pri čemer je delavec v tem primeru upravičen do denarne odškodnine, ki predstavlja izgubljeni dobiček (plače), ki bi delavcu pripadal v času trajanja odpovednega roka. Navedeni institut bo prišel v poštev predvsem v primeru, če bo pogodbo odpovedoval delodajalec in mu bo v interesu, da nastopi prenehanje pogodbe o zaposlitvi takoj, in ne šele po poteku odpovednega roka.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca delodajalcu ne bo v interesu, da delavcu skrajša odpovedni rok in mu plača odškodnino, zato bosta pogodbeni stranki v tem primeru, če bosta želeli skrajšati odpovedni rok, sklenili sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.

vir: združenje delodajalcev slovenije
 

rajko0028

Fizikalc
22. avg 2008
1.327
1
36
15 km SV od LJ
Poglej in se prepričaj da je delodajalec ravnal narobe:

91 člen
(odpovedni roki)

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določen s tem zakonom, razen če je za manjše delodajalce s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače dogovorjeno.

92. člen
(minimalni odpovedni roki)

(1) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok en mesec. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot tri mesece.

(2) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, je odpovedni rok:

30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(3) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je odpovedni rok en mesec.

(4) Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih.

93. člen
(tek odpovednega roka)

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.

94. člen

(denarno povračilo namesto odpovednega roka)

(1) Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

(2) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti v pisni obliki.

95. člen
(pravice in obveznosti strank v času odpovednega roka)

Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden.

c. Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov

96. člen
(večje število delavcev)

(1) Delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni:

najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,
najmanj 10% delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev,
najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev,
je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
(2) Program iz prejšnjega odstavka je dolžan pripraviti tudi delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju treh mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev.

97. člen
(obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom)

(1) Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čimprej obvestiti sindikate pri delodajalcu.

(2) Delodajalec se predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati, določenimi v prejšnjem odstavku, o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

(3) Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje.

98. člen
(obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje)

(1) O postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju po prejšnjem členu, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, mora delodajalec pisno obvestiti zavod za zaposlovanje.

(2) Kopijo pisnega obvestila iz prejšnjega odstavka mora delodajalec poslati sindikatom iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(3) Delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem, upoštevaje sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

99. člen
(program razreševanja presežnih delavcev)

(1) Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati:

razloge za prenehanje potreb po delu delavcev;
ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji;
seznam presežnih delavcev;
ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe.
(2) Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

100. člen
(kriteriji za določitev presežnih delavcev)

(1) Pri določanju kriterijev za določitev presežnih delavcev se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:

strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
delovne izkušnje,
delovna uspešnost,
delovna doba,
zdravstveno stanje,
socialno stanje delavca in
da gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki.
(2) Pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavci s slabšim socialnim položajem.

(3) Začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnost, ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.

101. člen
(sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje)

(1) Delodajalec je dolžan obravnavati in upoštevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in ukrepih za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

(2) Na zahtevo zavoda za zaposlovanje delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem pred potekom 60-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 98. člena tega zakona.

102. člen
(prednostna pravica do zaposlitve)

Če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce, imajo delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prednostno pravico do zaposlitve, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dela.

d. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave

103. člen
(stečaj, sodna likvidacija)

(1) V stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka oziroma likvidacije pri delodajalcu postalo nepotrebno.

(2) Stečajni oziroma likvidacijski upravitelj mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz prvega in tretjega odstavka 97. člena tega zakona in se s sindikati, določenimi v prvem odstavku 97. člena tega zakona, posvetovati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

104. člen
(prodaja dolžnika v stečaju)

Če se v stečajnem postopku proda dolžnik kot pravna oseba, imajo delavci, ki so jim bile v stečajnem postopku odpovedane pogodbe o zaposlitvi, prednostno pravico do zaposlitve pri delodajalcu, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela.

105. člen
(prisilna poravnava v stečaju)

Če je stečajni postopek ustavljen zaradi potrjene prisilne poravnave v stečaju, imajo delavci, ki so jim bile v stečajnem postopku odpovedane pogodbe o zaposlitvi, prednostno pravico do zaposlitve pri delodajalcu, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela.

106. člen
(prisilna poravnava)

(1) V primeru potrjene prisilne poravnave lahko delodajalec s 30-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi največ takšnemu številu delavcev, kot je določeno v programu o prenehanju delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije.

(2) Delodajalec mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 97. člena tega zakona.

107. člen
(pravica do odpravnine)

Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, ali v primeru potrjene prisilne poravnave, imajo pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona.

108. člen
(drugi primeri prenehanja delodajalca)

(1) V drugih primerih uvedbe postopkov za prenehanje delodajalca lahko delodajalec v skladu z določbami tega zakona o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom.

(2) Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi po prejšnjem odstavku, imajo pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona.

(3) Delodajalec lahko sam ali skupaj z drugimi delodajalci oblikuje sklad, iz katerega se poplačajo terjatve iz 109. člena tega zakona.

e. Odpravnina

109. člen
(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po drugem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

C) Izredna odpoved

110. člen
(splošno)

(1) Delavec ali delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

(2) Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

a. Izredna odpoved delodajalca

111. člen
(razlogi na strani delavca)

(1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:

če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
v primeru iz petega odstavka 73. člena tega zakona,
če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela,
če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
(2) V primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.

(3) V primeru iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

b. Izredna odpoved delavca

112. člen
(razlogi na strani delodajalca)

(1) Delavec lahko v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona.
(2) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

(3) 30-dnevni rok iz drugega odstavka 110. člena tega zakona začne teči, ko poteče osemdnevni rok iz prvega odstavka tega člena in delodajalec ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve.

D. Posebno pravno varstvo pred odpovedjo

113. člen
(predstavniki delavcev)

(1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter
imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku,
brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

(2) Varstvo pred odpovedjo za osebe iz prejšnjega odstavka traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

114. člen
(starejši delavci)

(1) Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

(2) Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:

če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino,
če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona,
v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.
115. člen
(starši)

(1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

(2) Delavcem v času iz prejšnjega odstavka ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

(3) Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

116. člen
(invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni)

(1) Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(2) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.

(3) Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

(4) Varstvo po prejšnjih treh odstavkih ne velja v primerih uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

117. člen
(večkratno pravno varstvo pred odpovedjo)

Če je posameznemu delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo, velja močnejše pravno varstvo.

5. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča

118. člen
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča)

(1) Če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

(2) Če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, sodišče ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko odloči enako kot v prejšnjem odstavku, tudi ne glede na predlog delavca.

(3) Delavec lahko zahtevo iz prvega odstavka tega člena uveljavlja do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

(4) Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

6. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu

119. člen
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti
in prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja)

(1) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna.

(2) Pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.

(3) Pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu tudi v primerih, ko po predpisih, ki urejajo stečajni postopek, ni postavljen stečajni upravitelj, in sicer z dnem vpisa sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka v sodni register.

Lp
r
 

Evrokrat

mX's brotherPEPČEK 08
6. avg 2007
6.693
556
113
Capitale de l'Europe
europa.eu
Citat:
Uporabnik Kinimod pravi:
pravi, da se odpovedni rok vedno upošteva, razen, če se obe strani strinjata, da se opusti.
tak je ja,
pa sej v pogodbi lepo pise 30 dni, ne vem kaj tu ni jasnega?
confused-1.gif
 

hgard

Guru
22. jul 2007
4.082
582
113
Če je mislila ostati še en mesec naj bi v odpovedi napisala, da prekinja delovno razmerje z 7.12.2008.
 

tis

Fizikalc
25. jul 2007
5.423
0
36
Citat:
Uporabnik Roberto pravi:
Je pa to kazen za delojemalca, da ne more takoj drugam...

Ali pa za delodajalca, če mu ga delojemalec med tem dela več škode kot dobiti.
Zamisli si, da je odpovedni rok namesto 30 dni 90 dni in, da imaš zaposlenega, ki s svojim odnosom odganja stranke. Poleg tega, da ga plačuješ za slabo delo imaš še posledice.
 

sevlje

Fizikalc
25. jul 2007
1.913
0
36
44
Selška dolina
Točno tako. Zato je v mnogih primerih bolje delavca poslati domov in reči, da mu vstop v firmo ni več dovoljen. Tisto zadnjo plačo mu pa pač izplačaš, kljub temu da ni delal.

Me pa zanima, kako je Kinimodova kolegica napisala odpoved.
Ker če je napisala, da npr daje odpoved z 07.11.08 potem sem res v dilemi kako je z odpovednim rokom.

Pri meni so bile še vse odpovedi, ki sem jih dobil napisane tako, da je dal delavec odpoved za čez en mesec, oziroma smo se dogovorili, da je potem nehal z zadnjim v mesecu, da je bilo birokratsko čimbolj poenostavljeno.

lp
 

softi

asfalter
30. avg 2007
33.298
486
83
okolica metropole
delavka je dala 7.11 odpvoed. torej je datum na odpovedi 7.11. od tega datuma dalje teče odpovedni rok. ker ona ne more napisat 7.11, da daje odpoved s 15.11 in potem da rok teče od 15.11. rok začne tečt od dneva sprejema odpovedi, poenostavljeno ko je spisana.

delavka ni mogla vedeti, ali bo imela odpovedni rok 30 dni ali manj. delodajalec jo lahko zadrži do 30 dni, več ne. Lahko pa jo nogira takoj, brez odpovednega roka.

mi pa ni jasno kaj se je tu dogajalo. še nisem srečal primera, da bi delavec dal odpoved, podjetje pa bilo veselo. s tem je zajebala odpravnino in zavod.
 

rajko0028

Fizikalc
22. avg 2008
1.327
1
36
15 km SV od LJ
Citat:
Uporabnik softi pravi:
delavka je dala 7.11 odpvoed. torej je datum na odpovedi 7.11. od tega datuma dalje teče odpovedni rok. ker ona ne more napisat 7.11, da daje odpoved s 15.11 in potem da rok teče od 15.11. rok začne tečt od dneva sprejema odpovedi, poenostavljeno ko je spisana.

delavka ni mogla vedeti, ali bo imela odpovedni rok 30 dni ali manj. delodajalec jo lahko zadrži do 30 dni, več ne. Lahko pa jo nogira takoj, brez odpovednega roka.

Prvi odstavek : po moje je pa izročila odpoved 7 11 in v njej je eksplicitno napisala, da želi prenehati 7 12 - kar je v skladu z zakonom.
Drugi odstavek: potem pa svizev zavije čokolado - če da delavec odpoved potem on odloča o dolžini odpovednega roka in ne delodajalec (delodajalec bi ji lahko nagajal in bi ji izročil takojšnje prenehanje iz krivdnega razloga - kar bi ona lahko izpodbijala, ker ni bil sprožen postopek (poziv na disciplinsko obravnavo -15dni glej postopke vročitve pošte)
lp
r
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
Odpovedni rok pomeni, da ne smeš samovoljno prej oditi, če daš odpoved, oziroma če ti delodajalec odpove, te ne more vreči prej na cesto. Če pa daš sam odpoved in delodajalec nima nič proti, da greš, pa ne vem, zakaj bi te moral gledati še en mesec. Jebiga, tvoja punca je prebližno tvojega intelekta.
grin1.gif
Take stvari se namreč pozanima PRED odpovedjo.
 

Kinimod

Serpico
4. dec 2007
1.839
0
36
45
SV SI
Odpoved je bila dana v afektu in posledica dolgotrajnega jebanja v glavo, kaplja čez rob pa je bla to, da ji delodajalec ni pustil iti v bolniško, ki bi se začela 7. 11. Odpoved je bila napisana z datumom 6.11., bolniška se je tudi začela s 7. 11., isti dan pa jo je delodajalec tudi odjavil.
 

trigga

Fizikalc
24. jul 2007
1.787
0
36
Na bolniško bi lahko šla, delodajalec pri vsem skupaj nima kaj dosti naredit. Če gre k zdravniku in ji le-ta odpre bolniško, je ona le dolžna obvestit delodajalca o tem, da je pač na bolniški (in morebiti še sporočiti trajanje, okvirno). On ji na ta račun nima kaj grozit. Tudi pri nas se je že dogajalo, da je zjutraj delavka poklicala, da je pač bolana in je ne bo, pa smo sami naredili njeno delo. Sicer se plani podrejo, ampak kaj češ.
Delodajalec bi jo potem lahko tudi odpustil, seveda upoštevajoč odpovedni rok, vse skupaj pa bi moral podkrepiti z odpravnino. To, da jo je samovoljno odjavil, pa je protizakonito. Vse račune v vezi z zdravljenjem naj mu dostavi in zahteva plačilo, sicer pa se lahko obrne tudi na inšpektorat za delo. Tam ji bodo lahko točno povedali kaj in kako. Tudi sam sem jih kot delodajalec že večkrat poklical, saj niso tam samo zato, da mi gledajo pod prste in pišejo kazni ampak tudi da mi pomagajo v vezi s kako kočljivo zadevo, kjer sam ne vem točno kako ravnati.
 

softi

asfalter
30. avg 2007
33.298
486
83
okolica metropole
samo, če je napisala odpoved je konec.
delodajalec je rekel, ne rabim te in jo takoj odjavil. pač ni uveljavljal odpovednega roka.
ona bo pa sedaj težko dokazala, da je bilo izsiljevanje v igri.

sam sem bil x let nazaj blagajnik. sem imel ene probleme in sme dvakrat rabil it na bolniško, domov, sredi dela. me šef ni pustil. mrtvo hladno sem rekel strankam, naj stopijo v sosednjo vrsto, kolegico <prosil če prešteje denar, sešteje dokumente in anreid zaključek. njej sem pač zaupal denar, ki je v tistem trnutku bil moj. vsatl, vse zaprl v kaseto, zaklenil, dal ključ njej in rekel nasvidenje. v 5 min.

bolniška je tvoja pravica, pravica delodajalca pa da jo nadzoruje.
 

dejan001

Pripravnik
3. sep 2007
363
0
16
jaz imam v pogodbi (kot verjetno vsi ostali) točno definirnao - koliko imam jaz odpovednega roka če opustim slžno; ter kolikor je odpovednega roka v primeru da me delodajalec odpusti.

to je treba upoštevati, v kolikor se SPORAZUMNO z obeh strani ne dogovori drugače
 

Dr_Strangelove

Fizikalc
1. nov 2007
3.073
2
36
www.pentagon.gov
Citat:
Uporabnik Roberto pravi:
Ni res. Odpovedni rok je obojestranski, razen če pride do sporazumne prekinitve dela. Poznam pa primer, ko je delodajalec nanogal delavca in ponaredil njegov podpis na sporazumni prekinitvi. Je bil hudo presenečen, ko se je šel prijavit na zavod. Za delodajalcem pa je stala odv. pisarna Senica... Potem veš koliko je imel šans...
Skratka, če te vrže na cesto (pa četudi spor) imaš pravico do odpovednega roka in odpravnine. Samo ne smeš podpisati sporazumne prekinitve dela...

Tvoj kolega je bil neumen. Najel bi Odvetniško pisarno Čeferin (klin se s klinom izbija press
evil.gif

Ena reč, ki se morajo zavedat vsi delojemalci: Če imate prav, imate prav in se borite za svoje pravice. Naj vas ne ustrašijo odvetniki firme, ker si slednjega lahko najamete tudi sami. In ne, dobri odvetniki za resne reči nikoli niso dragi.
wink-1.gif
Drugo je, če se greste prcat okrog bedarij ...
 

dsf

izbrisani
6. sep 2007
10.019
1
36
Citat:
Uporabnik Kinimod pravi:
Odpoved je bila dana v afektu in posledica dolgotrajnega jebanja v glavo, kaplja čez rob pa je bla to, da ji delodajalec ni pustil iti v bolniško, ki bi se začela 7. 11. Odpoved je bila napisana z datumom 6.11., bolniška se je tudi začela s 7. 11., isti dan pa jo je delodajalec tudi odjavil.
Ja ta pa je kokoš ! Če imaš bolniško jo pač imaš !
Pa ne mi tu pisat kako ne poznam takšnih vele delodajalcev. V firmi kjer sem zaposlen zadnji dve leti sem videl že nešteto takšnih odpustov, samo ko ljudje ne vedo kakšne so njihove pravice.
Pri nas običajno zgleda odpust na sledeči način. Delavec naredi recimo neko škodo ali izmrt in delodajalec "popizdi"ter nažene delavca iz delavnice z besedami : Dva dni imaš še dopust v petek pa prinesi odpoved. " in tisti dan ga tudi odjavi.
Ok. če se ljudje ne zavedajo pravic in ne poznajo postopkov njihov problem, meni teh risank ne bi delov pa če se razpoči, ker bi se takrat spustil v stanje bele stavke in vse bi šlo čisto po predpisih in postopkih ,predvsem pa z avtorizacijo delodajalca.
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
Odpovedni rok se mora spoštovati od obeh strani, delodajale ali delavec... Vprašanje je le kako je tvoja delavka napisala odpovedni rok.......

Moralal bi ga na dan ko poteče odpovedni rok, ne na recimo jutri..... upam, da še ni napisala sporazumno..

v tem je keč, večino folka napiše odpoved napačno.........