Moj južni prijatelj je lukav.
Tu išče nasvete, v zameno pa obljublja pivo, jagnje, odojka, čevape, vino in podobno.
Če pozorno bereš, vidiš, da za več kot 4 (štiri) ljudi še ni pekel na roštilju.
Potem je tu še njegovo asfaltiranje, ki ti da misliti, če bi se človek sploh upal pojaviti v njegovi bližini. Da poudarjanja njegovega južnega izvora sploh ne omenjam.
Po drugi strani pa vidiš, da bije smrtni strah pred jedno jedino, zaradi česar se poraja resen dvom, če se sploh upa koga povabiti k sebi domov.
Zdaj potegni pod vse skupaj črto in videl boš, da v zameno za nasvete ne bo dobil nihče nič.
Ampak, jebat ga. Južnjaki so bili 70 let navajeni izkoriščat slovenski narod in navada je železna srajca.