Kako si razlagate spodnjo sodbo? Jaz mislim, da si sodniki niti zajamčenih plač ne zaslužijo
Citat:
V trčenju peugeota 806 in forda mondea 24. avgusta 2003 na izolski obvoznici je življenje izgubila 44-letna Ljubljančanka kot sovoznica v peugeotu. Povzročitelju nesreče, vozniku peugeota, 41-letnemu Deniju Ceglarju, je obtožba očitala dve kršitvi določb zakona o varnosti v cestnem prometu – sicer vožnjo po levi strani ceste in vožnjo pod vplivom alkohola –, vendar ga je okrožno sodišče oprostilo očitkov, višje sodišče, ki je odločalo o pritožbo tožilstva, pa je sodbo v celoti potrdilo.
Ko se je tisto nedeljo zvečer Ceglar peljal od Kopra proti Portorožu, je ob 21.20 v ostrem desnem ovinku na koncu izolske obvoznice pod Dobravo s peugeotovim enoprostorcem z veliko hitrostjo zapeljal čez polno sredinsko črto na drugi vozni pas. Ravno v tistem je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik forda mondea, 33-letni Ljubljančan. Vozili sta silovito trčili. Peugeota je po trčenju prevrnilo in odbilo v odbojno ograjo, v forda, ki je obstal na svojem voznem pasu, je nato še bočno treščil osebni avto proton, ki je pripeljal za njim. V zmečkani pločevini so ostali ukleščeni voznika peugeota in forda ter njuni sopotnici. Ceglarjeva sovoznica v peugeotu je bila tako hudo ranjena, da je umrla v izolski bolnišnici.
Čeprav so nekaj ur po nesreči Ceglarju v krvi namerili 1,27 grama alkohola na kilogram telesne teže, medtem ko naj bi bil imel v času nesreče domnevno celo 1,77 grama alkohola na kilogram krvi, zaradi česar je bil bistveno zmanjšano prišteven, po mnenju sodišča to ne zadošča za ugotovitev krivde za povzročitev nesreče. Zgolj dejstvo, da je bil vinjen, še ne pomeni, da je vinjenost v vzročni zvezi z nesrečo, saj mora biti ta v vzročni zvezi in vzrok za drugo kršitev zakona, ki je neposredno prispevala nesreči. Zato mora sodišče v primeru alkoholiziranosti voznika ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je alkohol prispeval temu, da je kršil še kakšno drugo določbo zakona, zaradi česar se je pravzaprav zgodila nesreča. Prav tako se višji sodniki strinjajo z okrožnimi, da Ceglarju ni dokazana kršitev določbe po 21. členu zakona o varnosti v cestnem prometu, ki govori o vožnji po napačni strani ceste.
Po ugotovitvah izvedenca cestnoprometne stroke je obdolženi kljub omejitvi na 50 kilometrov na uro takrat vozil s hitrostjo 115 kilometrov na uro in pri tej hitrosti nikakor ni mogel obvladati vozila, zaradi česar je zapeljal na nasprotno stran ceste. Zato je po mnenju višjega sodišča pravilna ugotovitev okrožnih sodnikov, da ugotovljeno stanje ne napotuje na sklep, da se je nesreča zgodila zaradi vožnje po napačni strani ceste, temveč se je ta pripetila morebiti zaradi kake druge kršitve, ki pa ga obtožba Ceglarju ni očitala. Tožilstvo obtožencu namreč ne očita, da bi s svojo vožnjo prekršil določilo 27. in 28. člena zakona o najvišji dovoljeni hitrosti oziroma da hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste. Ker je torej tožilstvo očitalo obtožencu, da je čelno treščil v drugi avto, ker je zapeljal na nasprotni vozni pas, medtem ko se je nesreča dejansko zgodila zaradi prehitre vožnje, zaradi katere je izgubil oblast nad vozilom in v posledici tega zapeljal na nasprotni pas, te kršitve 27. člena omenjenega zakona pa tožilstvo Ceglarju ni očitalo, ga je sodišče oprostilo.