Sej vem da je težko dojet point. Sem zadnjič srečal enega pametnega bančnika (izdaja kredite v banki), ki je popolnoma razumel sistem in naravnost povedal, da je edini pošteni denar brezobrestni denar. In mu je bilo popolnoma jasno, da pri poštenem denarju ne bi moge služiti. Me pa čudi, koliko diplomiranih ljudi, ki so študirali monetarno ekonomijo ne dojame problema obrestnega denarja.
Najprej primer. Pred leti smo se po ljubljani vozili na žetone. Zelen žeton je stal 5 DIN. Čez nekaj časa so žetone podražili in dali ven rumeni žeton, ki je stal 6 DIN. Od ljudi z zelenimi žetoni so zahtevali, da za vožnjo doplačajo 1 DIN. Ljudje so se seveda zbunili in rekli, kakšno vezo ima barva žetona, saj smo kupili eno vožnjo, žeton pa nima roka trajanja. LPP je popustil in za vožnjo z zelenim žetonom ni bilo treba doplačat.
Tukaj je vsakomur jasno, da je žeton predstavljal menjalno sredstvo med potnikom in LPP, kjer je žeton pomenil eno vožnjo. In da je z doplačilom za že kupljeno vožnjo LPP hotel okrasti potnike.
Pri denarju kot univerzalnem menjalnem sredstvu pa je ta transparentnost zabrisana. Zato vsak dan sprejmemo, da izgubljamo vrednost denarja skozi inflacijo, ki je posledica obresti na primarno izdani denar. Še več, z obrestmi obremenjen denar se ljudem zdi edina možnost
Ker so pozabili oz sploh niso živeli v časih, ko denar ni izgubljal vrednosti. Govoriti o brezobrestnem denarju je isto ali pa še huje kot verniku reči, da ni boga.
Se zavedaš dejstva, da če bi bili vsi krediti tega sveta odplačani, v obtoku ne bi bilo denarja?
To pomeni, da je ves denar kredit. Kredit pa je obremenjen z obrestmi.
Zdej pa pomisli, denar je univerzalno menjalno sredstvo, ki omogoča menjavo blaga in storitev. Torej je "scoring sistem", s pomočjo katerega trgujemo. A ta scoring sistem stalno izgublja vrednost, da lahko trgujemo si ga moramo sposoditi in to proti obrestim. Čakaj malo, kaj je primarno? Ekonomija ali točkovni sistem, ki vrednoti ekonomijo?
Če hočemo živeti, si moramo izposoditi denar, in to ne od kogarkoli, ampak od monopolnih izdajateljev univerzalnega menjalnega sredstva. Še več, prisiljeni smo ga uporabljati in z njim plačevati davke.
Večina ljudi bo rekla, sej banke morajo od nečesa živet in to so obresti. A obresti so eksponentna funkcija in vsak, ki je padel v minus, zelo dobro ve, kako narašča. Banke bi dejansko lahko bile le hranilnice in posojilnice. Posodile bi le tisti denar, ki ga imajo dejansko shranjenega. Nič fractional reserve banking ampak 100% rezerve. In provizija ne bi bila izražena v obrestih ampak v nekem vnaprej določene znesku, s katerim bi pokrili manipulativne stročke. Recimo kot izposojnina za knjigo v knjižnici. In to je vse.
Denar mora odražat ekonomijo in to pošteno, ne pa živet s svojimi pravili, ki zahtevajo vedno več denarja. Zato pa se je svetovna finančna ponzijeva shema sesula, ker ni bilo več zadnjih idijotov, ki bi si denar sposojali. In ker je obstoječi denar dejansko kredit, je začelo denarja zmanjkovat, t.i. kreditni krč.
Verjetno ti postaja jasno, da v svetu ni ekonomska ampak finančna kriza, ki je kanibalizirala ekonomijo in ji ne pusti živeti. In edina rešitev za svet je prehod na pošteni denar, trej nekreditni denar. V nasprotnem primeru bo svet opustošen in uničen.