Menda ni šel lobirat za odprtje razvojnih centrov v Sloveniji na račun nove davčne razbremenitve srednjega razreda...
vir: požareport
Mirko tipka na radirko
- Ustvarjalec teme blazko
- Začetni datum
Pomembno je, da se je pohvalil, kako je dobil nagrado korporacije, s katero je podpisal namero o sodelovanju...
Ko se nekdo opogumi, pridobi investitorje in hoče postaviti superračunalniški center ...
"Država izvaja upravni terorizem nad lastnimi ljudmi"
Na drugi strani se s težavami pri birokraciji srečujejo tako posamezniki kot podjetja. "Če bi po naših predpisih gradili faraoni, še zdaj ne bi stala nobena piramida," je do birokratskih ovir in pravne zmešnjave kritičen Tomi Ilijaš, lastnik in prvi mož novogoriškega računalniškega podjetja Arctur. Pred letom dni so za superračunalniški center na stečajni dražbi kupili kompleks propadlega Mebla A + A. Naivno so verjeli, da je industrijska hala, ki je bila v uporabi od leta 1970, potrebna le minimalne obnove in da bodo formalnosti in dela opravljeni v nekaj tednih. A so do zdaj v projekt vložili že na tisoče evrov, celo za vodovarstveno študijo in zasnovo novega cestnega priključka, do letošnjega poletja pa pridobili šele gradbeno dovoljenje za prenovo fasade. "Samo letos smo za usklajevanja, pogajanja in dogovarjanja z uradniki porabili dragocenih 475 ur," pove Ilijaš, ki najbolj obžaluje, da ne morejo širiti dejavnosti in zaposlovati. Celotna naložba je sicer vredna dobre 4 milijone evrov, del sredstev bo prispevala tudi država, če bo projekt pod streho pravočasno.
Očitno se nekdo boji konkurence državnemu oblaku.
"Država izvaja upravni terorizem nad lastnimi ljudmi"
Na drugi strani se s težavami pri birokraciji srečujejo tako posamezniki kot podjetja. "Če bi po naših predpisih gradili faraoni, še zdaj ne bi stala nobena piramida," je do birokratskih ovir in pravne zmešnjave kritičen Tomi Ilijaš, lastnik in prvi mož novogoriškega računalniškega podjetja Arctur. Pred letom dni so za superračunalniški center na stečajni dražbi kupili kompleks propadlega Mebla A + A. Naivno so verjeli, da je industrijska hala, ki je bila v uporabi od leta 1970, potrebna le minimalne obnove in da bodo formalnosti in dela opravljeni v nekaj tednih. A so do zdaj v projekt vložili že na tisoče evrov, celo za vodovarstveno študijo in zasnovo novega cestnega priključka, do letošnjega poletja pa pridobili šele gradbeno dovoljenje za prenovo fasade. "Samo letos smo za usklajevanja, pogajanja in dogovarjanja z uradniki porabili dragocenih 475 ur," pove Ilijaš, ki najbolj obžaluje, da ne morejo širiti dejavnosti in zaposlovati. Celotna naložba je sicer vredna dobre 4 milijone evrov, del sredstev bo prispevala tudi država, če bo projekt pod streho pravočasno.
Očitno se nekdo boji konkurence državnemu oblaku.
