Manjši od prstana, a tako popoln

Demz, sedaj ga pa kvačkaš, srce pri plodu lahko vaginalno seveda pri ginekologu slišiš že v 5 tednu in verjemi, da je za nas mame to najlepši zvok na svetu. Pri štirih mesecih pa nekatere mame že čutijo premikanje otroka in tudi ti ne bi zamenjale za nič na svetu.
Tudi sama sem bila na tem, da sem izgubila plod, žal in še vedno se sprašujem kakšen bi bil in ne mine obletnica, da se ne bi spomnila, kdaj nas je zapustil. Verjemi takrat me vedno zvije.
Vsi žalujemo po svoje.

Da, Barvica. Moja mati je izgubila hčerko, mojo neusojeno sestro, v osmem mesecu - spontani splav! Z njo je šlo tudi zdravje naše mame, za naslednjih 25 let je bila vsako leto okoli 2 meseca v bolnici - živčnega izvora!

Koliko spontanih splavov sva z mojo ženo doživela, ne vem. Slutim in približno vem, pa!
Treba je razumeti, da če organizem že med razvojem pokaže pomembne nepopolnosti, je mnogo bolje, da takrat odmre in ne nadaljuje agonijo v neskončnost. Vsa razmišljanja o nesrečnem zarodku naj se raje usmerijo na otroke, ki pa so, tukaj! Ker - tisto je bil pač "ponesrečen poizkus".

Epilog: Ne moreš delati travme iz 2 meseca dolge nosečnosti in to objavljati svetovno naokoli.

In, da se razumeva: mater takšna izguba zelo boli. Očeta pa prav toliko!

Citat:
Uporabnik Demz pravi:

Citat:
Uporabnik s_samotar pravi:

Citat:
Uporabnik Demz pravi:
To je zgolj nastopaštvo!
Pri dveh mesecih nosečnosti splaviti in tragedijo delat iz tega

Narod zmešan!

Imam za povedat, da ima prav vsak par kar nekaj spontanih splavov za seboj, za večino takih niti vedeli niso. (Bolj močna menstruacija itd.

)
Hudo postane, ko plod umre po kakem 5. mesecu ali naprej - pa vendar je še najbolj prav tako. Če bi moral biti otrok po rojstvu defekten, je mnogo bolje, da prej umre in poizkusi še enkrat.

Zares, človeško telo je čudež tehnologije in naše znanje je še zelo daleč od razumevanja. Poleg reprodukcije je sposobno nadzirati tudi napake v razvoju ... človek takega stroja še ni izdelal.

Klikni za razširitev

Torej po tvoje starši ne bi smeli žalovati za otrokom? Ker je star samo 2 meseca? Ali 3? Ker ni samo nekdo, ampak je oseba ki se razvija in raste. Za nekoga otrok star 2 meseca ni samo skupek celic, ampak otrok. Nekdo, in ne nekaj.

Zakaj misliš da je bolje, da umre kot da živi? Taki ljudje so sončki, so direktni in neposredni, se ne znajo pretvarjati. Ampak nam, pač ustreza povsem otrok ki je popolen. Če pa ni, potem pa nima pravice živeti. Le zakaj? Ker v ameriških filmih ne vidimo prizadetih otrok, ampak samo hude babe in postavne dece?

Klikni za razširitev

Zato ker to še ni otrok, ampak šele zarodek. Če med nosečnostjo pri razvoju zarodka pride do bistvene napake, bo zarodek odmrl. Mehanizem ki to nadzira, je neverjetno dovršen in ga sodobna znanost še ne razume. Pravi čudež!

Vsaka mati žaluje za izgubljenim otrokom in to je prav in čudovito. Vendar je meja, nekje pri 4. mesecih nosečnosti, ko pride do prvega srčnega utripa. Lahko namreč tudi potenciraš zadevo in brezmejno žaluješ, ker je sperma špricnila po popku in ne tam noter, kamor sonce naj nikdar ne posveti ... Je to tudi otrok, star okoli 0 tednov?

Sicer si pa lahko zadevo razlagaš tudi na računalniški način, ko ti ob gorvstajenju kompa napiše, da je prišlo do fatalne napake zaradi "badsektorja" na disku itd. Kaj boš storil - mikroskop in pinceto in popravljat harddisk, ali ponovno inštalacijo sistema

?

Klikni za razširitev

genocid...