Hm, pasje šole....saj načeloma so ok, ampak to kar te v mali šoli naučijo jih doma lahko sam z malo volje in truda ob podpori kakšne primerne literature in kot pravi Malcom ...DVD.
Mi mamo Beagla, tisti ki pozna pasmo bo že vedel , da zadeva ni enostavna..predvsem zaradi trme ki jo ti psi premorejo, ampak z ljubeznijo in trdo roko tu in tam ( zvit cajtng dela čudeže) se da marsikaj doseč. Zaenkrat nam še ni pocvirnal nikamor, na sprehodu je pretežno na povodcu, tam ko se nam zdi varno pa tudi spuščen...odpoklic laufa b.p, dokler mu nebo prečkal pot kakšen zajc ( takrat težko nam), ima trenutke ko se mu ne ljubi popolnoma nič in izgleda sprehod tako da mi vlečemo njega....naslednjič pa on vleče nas . So pa psi ki z težavo hodijo "poleg" saj imajo njuško nonstop prlepljeno na podn, da ne govorim o tem da bi požrli vse kar diši po morebitni užitni hrani. Drugače pa full ljubeznivi in crtljivi...spi lahko cel dan, laja zelo zelo zelo poredko, odkar ga imamo sem ga slišal mogoče 3x, pa še to takrat ko zagleda kakšno nepoznano stvar, ki je prej na tistem mestu ni bilo in se na nek način počuti ogroženega, ampak ko mu pokažeš da je zadeva o.k in da nima kaj skrbet, se umiri in ne zalaja nikoli več...
Zame mogoče bolj zaskrbljujoča stvar pri tej pasmi ali pa konkretno pri našem je to, da ima ljudi nadvse rad, vsakemu se pusti pobožat, pocrkljat, vsakemu gre če le pokaže interes z to....in da bi ga kje pustili npr. privezanega pred štacuno da skočiš za 3 minute po npr čike....ne pride v poštev, ker po moje psa nebi videl nikoli več.
Ampak tako pač je -prednosti in slabosti imajo vse pasme, ljudje tudi, in če bi dandanes bil pred odločitvijo oz nakupom, katero pasmo izbrati - definitivno spet Beagle.