Citat:
Ljubljanske postaje in postajališča so, kot smo jih opisali v nedavni reportaži, ena velika žalost: nimajo nadstrešnic, stranišč, ne premorejo avtomatov za nakup vozovnic, so zanemarjena in nevarna. Klopi, koše za smeti in table z voznim redom so namestili šele letos. Pri SŽ se venomer izgovarjajo na državo, češ da jim kot lastnik javne železniške infrastrukture zagotavlja malo denarja za nadgradnjo in vzdrževanje postajališč.
»Kriva je seveda država, ker ne izvaja regionalne politike integralnega prometa. Ves upravni aparat dela, da nič ne naredi. A če bi SŽ pritiskale na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, bi se še kaj izcimilo. Tako pa še svojih projektov ne realizirajo,« opozarja Koželj in s prstom kaže na natečaj povabljenih arhitekturnih birojev za projektiranje zavetišč na postajališčih. »Po dolgoletnih pregovarjanjih smo z Društvom oblikovalcev Slovenije sestavili komisijo, v kateri so bili tudi urbanisti mestne občine in predstavniki SŽ. Leta 2010 smo izbrali arhitekturno rešitev, ki jo je pripravilo podjetje Tekton iz Ljubljane. A do danes še nobeno postajališče nima nadstrešnice,« je ogorčen ljubljanski podžupan.
Koželj pravi, da je nič kolikokrat uradno in neuradno moledoval pri direktorjih SŽ, a zaman. »Da bi vsaj eno zavetišče uredili, recimo tisto na Vodmatu, ker hodijo številni potniki na preglede na očesno kliniko. Pa ker bomo prihodnje leto zelena prestolnica Evrope, da ne bo sramote. Nedavno sem to misel osebno prenesel direktorju SŽ Dušanu Mesu. A ne pomaga, čeprav gre za male denarce. Steklena hiška z nekaj aparati pa res ne more stati veliko, kajne?« se jezi profesor arhitekture