Živim v Ljubljani, v službo v center se vozim z biciklom. Večinoma po bolj stranskih cestah, vsake toliko pa za kakim opravkom po kaki glavni, večinoma mimo stoječih kolon avtomobilov. Tudi jaz bi, enako kot nekateri kolegi, ki prav tako živijo v Ljubljani, verjetno lahko dobil parkirni prostor pred vrati, ampak zaboga, res mi ni treba. Dvakratno vsakodnevno guncanje v stoječih kolonah v prometnih konicah bi mi žrlo živce, tako pa me 15min vožnja v vsako smer prijetno prezrači. In me komentarji kolegov, kako so v službo grede stali v kolonah, zabavajo. Če se že ne bi vozil s kolesom, bi se zagotovo z javnim prometom. Na avtobusu lahko prčkam po telefončku, berem časopis ali pa opazujem ljudi, ni mi pa treba ves čas šaltat iz prve v drugo in živčno skakat z enega voznega pasa na drugega, v upanju da bo šlo kaj hitreje. Pa magari če traja malce dlje. Druga zgodba so dnevni migranti, ampak verjetno bi se mi v njihovem primeru pot zaključila na enem od P+R ali nekje drugje na obrobju mesta, kjer bi lahko stopil na avtobus. Ali pa se usedel na zložljivo kolo v prtljažniku.