Letalske nesreče in potovanja

cenejša karta ne pomeni "slabše" letalske družbe.pri meni v praksi ravno obratno.vedno ko iščem karte imajo etihad,emirates,delta,qunatas,BA cenejše karte od konkurence.vseeno mi je tudi ali je letalo boeing ali airbus.nek dvom je tudi pri meni vedno prisoten in se tolažim nekako s tem da če se že zgodi itak nimaš kaj storiti.lahko se v zraku,avtu,kolesu,vlaku.če potuješ recimo v egipt,tunizijo,tajsko in ostale podobno razvite države je smiselno imeti v glavi da imaš veliko večjo šanso da se ti zgodi kaj drugega kot da bi se zalomila sama pot z letalom.recimo ko sem bil na A380 etihada sem imel občutek da se ti ne more v takem letalu zgoditi nič.ampak saj veš kako je tudi na titaniku so imeli ta občutek

Resno, ob vsem dogajanju na slovenskih cestah imaš občutek, da si v avtu sam gospodar svoje usode? Geistfahrerji, slabo vzdrževane ceste, pesek na cesti, prehitri sovozniki, alkoholizirani sovozniki... res, na cestah se ti, če voziš po predpisih in v izpravnem avtu, ne more popolnoma nič narediti.

Statistika pri letalskih družbah me spominja na statistiko pri lotu. Ljudje mislijo, da če je na zadnje padla ena številka, da bo tudi naslednjič (ali pa da naslednjič zagotovo ne bo... v bistvu ne vem, kaj se mota ljudem po glavah). Iz tega naredijo celo znanost, tople številke, hladne številke...

Če letalska družba leti v/iz EU, potem mora zadostiti našim standardom o varnosti. Verjamem, da bo kdo zatrdil, da je vse skupaj ena bedarija in da jih nihče ne spoštuje in blabla. Tega enostavno ob vseh protokolih (s strani pilotov in vzdrževalnega osebja) ne morem verjeti.

Če je že katera letalska družba "bolj varna", potem je to tista, ki je pred kratkim imela major nesrečo. Zavedajo se, da bo še ena nesreča pomenila konec za njih (paranoičnih in vraževernih potnikov je ogromno) in zato še povečajo varnostne standarde.


Žal je strah pred letenjem nič drugega kot paranoja. Alternative so čepenje doma ali avtomobilski izleti po hitri cesti mimo Trebnjega proti Hrvaški .



Je pa res ena stvar, ki bi drastično zmanjšala število smrtnih žrtev v letalstvu (pri tistih nesrečah, kjer se letalo tako ali drugače ustavi na tleh v enem kosu) in nimam pojma, zakaj je ne začnejo realizirat.

Obrniti vse potniške sedeže za 180 stopinj.

Jaz razmišljam takole: Če letalo pade dol, v 99,9% umreš. Sploh če je strmoglavljenje brez zasilnega pristanka, si v sekundi, dveh odrešen vseh muk. Na drugi strani pa je avto, kjer po statistiki več ljudi ostane trajnih invalidov, kot pa je mrtvih. In če bi lahko izbiral, grem raje na drugi svet, kot pa da sem do konca življenja rastlina.

Pa še ladja... če bi že lahko izbiral način smrti, spet raje vidim, da je vsega konec v par sekundah, kot pa da se nekaj ur borim za življenje sredi oceana, nato pa ravno tako izdihnem.

Glede sedežev v letalu ... bral sem en članek, kjer so razlagali, da bi veliko naredili že, če bi v letala začeli vgrajevati sedeže in pasove po avtomobilskih standardih. Glede obračanja sedežev za 180 stopinj pa mislim, da pri potnikih ne bi bilo dobro sprejeto. Večina hoče sedeti v smeri vožnje.

ksz...

Jaz sem zadnji 2 leti bolj ali manj doma na letalih, pa je zanimivo, da nek obcutek v zelodcu imam, ampak to sele zadnje nekaj let, prej tega problema ni bilo. Se pa potolazim, da sem statisticno v zelo varnem prevoznem sredstvu, poleg tega pa, kot so napisali predhodniki, v primeru, da gre kaj narobe, je hiter in nebolec konec zagotovljen .

LP,
PIC

Ko berem pametovanja folka tukaj, kako celo leto vozijo na istih gumah, iščejo cheapass avto servise in podobne neumnosti, si mislim, tukaj je pa varnost vsakemu res zadnja briga. Vsaj ko sami skrbijo zanjo. Ko je odgovoren nekdo drug, bi vsi iskali dlako v jajcu.

"Sploh če je strmoglavljenje brez zasilnega pristanka, si v sekundi, dveh odrešen vseh muk."

Saj ne da bi strašil, ampak če letalo začne padati iz 9-10 k metrov, imaš pravzaprav še zelo veliko časa, da razmisliš kaj vse bi lahko naredil bolje, pa nisi

Zakaj ni padal na potniških letalih? Veliko letal (sklicujoč na omenjeno oddajo) še kar nekaj časa kruza preden treščijo...lepo bo potnike ven "pometali" na oni ziheraški vojaški način (ko se padalo takoj odpre)...hitrost potniškega letala pa se tudi lahko zmanjša na tako, da so izkoki še mogoči?!

Citat:
Uporabnik LeQuack pravi:
Sicer pa sem imel jaz prej v mislih bolj padal za celotno letalo kot tako, ne posebej za potnike. Za primer sem pripel sliko spodaj, ta mehanizem je sedaj že preizkusno v nekaterih manjših sodobnih letalih in je tudi dokazano že rešil življenja.

Klikni za razširitev

Ni vse tako enostavno:
takšno manjše športno letalo kot je na tvoji sliki leti s hitrostjo (recimo) 180km/h (odvisno od tega v kakšnem režimu leta je), težko pa je 1.000kg ali manj.

Na drugi strani pa imaš tako letalo, kot je letos strmoglavilo ob Braziliji, Airbus A330, teža 200.000kg, hitrost 800km/h v potovalnem režimu leta.

Nisem fizik ampak kmečka logika mi pravi, da bi moralo biti padalo res ogromno, procedura odpiranja padala v takem primeru pa zelo komplicirana in težavna (prava hitrost, višina, nagib, teža letala...)... Letalo bi ob "pristajanju" z odprtim padalom še vedno treščilo ob kopenska tla ali v morje s preveliko hitrostjo in povsem nekontrolirano.

Je več šans, da pilota pravilno in lepo pristaneta letalo na način kot sta bila za to izšolana.


Zdaj pa nehajte komplicirat okoli tega in se sprijaznite že enkrat, da letenje ni noben grozen bav-bav.

po tvoji nalimani statistiki imaš več šans da umreš na kolesu in na pešhondi kot v letalu.
kje so šele rolerji,motorji...

Zadnjih 17 let vsako leto preletim več kot 50.000 km z letali raznoraznih letalskih družb, večinoma v kraje v bližini ekvatorja, pa me do lani ni niti malo skrbelo glede varnosti. Žal pa so se stvari spremenile iz dveh razlogov: klimatske spremembe in kompozitni materiali v letalih.

V 80ih in 90ih letih prejšnjega stoletja je bila klima popolnoma drugačna od sedanje, večina turbulenc in vremenskih vplivov se je končala, ko je letalo preseglo višino 5-6 km, le zelo redko se je kaj dogajalo tudi višje, na 8ih km, nikoli pa na 10ih, ali pa še višje. Zadnja leta pa praktično vsi leti (okolica ekvatorja) potekajo na višinah 12 km, pa se kljub temu ne morejo izognit turbulencam (julija sem se vrčal z Maldivov in smo celo pot leteli na višina 40.000 čevljev (12km) in ves čas leta (šele nad Evropo se je umirilo) doživljali precej hude turbulence. Menda sedaj segajo celo do 15 km visoko. Problem? Problem je v tem, da so letala konstruirana, da dosegajo max. višino 12km (kjer naj bi bilo ozračje mirno) in zato ne morejo nad turbulence. Ta letala brez težav prenašajo turbulence na nižjih višinah, kjer je razlika med tlakom v letalu in zunanjim tlakom majhna, na 12km pa je razlika med obema tlakoma ogromna in zato je latalo že ob mirnem letu zelo obremenjeno. Močne turbulence na veliki višini postajo vse pogotejše in vedno večji problem.

Problem kompozitnih materialov pa je v tem, da ne prevajajo elektrike (kot aluminij) in so sicer zelo trdni, ampak pri direktnem udarcu pa hitro počijo (aluminij in titan sta v takem primeru bolj prožna). In tu nastopijo strele, ki so tudi vedno močnejše (klimatske spremembe) in ob udarcu v letalo večkrat poškodujejo kompozitni material (luknja).

Seveda se niti pod razno ne bom odrekel potovanjem, vendar pa so se stvari spremenile in kljub temu, da prav uživam v turbulencah (občutki kot na RollerCoasterju), zadnje čase večkrat pomislim, da letala niso dizajnirana za tako močne turbulence na velikih višinah.

zunanji tlak:
na 12 km=0.1853 atm
na 8 km=0.3518 atm
tlak v kabini
na 2 km=0.7846 atm

razlika 12-2=0.6 atm
razlika 8-2=4,3 atm

Razlika med zunajim in notranjim tlakom (za višini 12km in 8km) je torej skoraj 50% in najbrž je vsaj toliko večja tudi obremenitev trupa.

Hm, to ni delovalo niti pri vojaških letalih.... So se katapultni sedeži izkazali precej bolje. Katapultni sedeži v civilnem letalu..., če imajo potniki sedaj vsaj nekaj možnosti za preživetje, jih s katapultnimi sedeži ne bi imeli praktično nič (večina bi jih umrla ali dobila hude telesne poškodbe že ob sami izstrelitvi, oslai pa ob pristanku; preživel bi kvečjemu kakšen pro...).

Samo trup je tlačno krožno obremenjen od znotraj navzven, medtem ko so sile vremena od zunaj navznoter. Po tej logiki ob konstantni strukturni trdnosti manjši zunanji tlak dejansko deluje nasproti silam vremena .

Pa ne se smejat moji logiki, če je obupno napačna.

sedežev ne zasučejo za 180° ker je veliko večja verjetnost poškod zaradi leta raznih stvari od zadaj naprej, ko se začne nenadoma upočasnjevat ta zadeva - in to bi povzročilo hujše poškodbe že pri manjših nesrečah, čeprav sam pojemek lažje prenesemo z hrbom na steno

V septembrskem ŽIT-u je članek na to temo. Ni toliko problem fleksija hrbtenice, ampak udarci v glavo. Neznani leteči predmeti so problem, ampak zato pa se vse pospravi v overhead predale.

Kakšen je pa pravzaprav razlog, da ne uvedejo trotočkovnih varnostnih pasov? (razen €€€ seveda)

Verjetno to, da ne bi bistveno zmanjšali števila ponesrečenih in/ali stopnje poškodb. Največ je poškodovanih tako ali tako zaradi tega, ker niso privezani, ko sedijo. Saj se jih veliko noče privezati niti v avtomobilu, kaj šele v avtobusih... :-( Ob zasilnem pristanku je predpisan položaj, vprašanje pa je koliko potnikov se ga drži :-( Itak je tako, da so bila varnostna pravila v letalstvu razvita na težji način (izkušnje ob nesrečah).
Obrnjene sedeže je imel BaC 1-11, ampak očitno niso bili najboljša ideja...