prej sm kuhal marsikej ( od juh, pečenk, rižot, sladic...) zdej pa ker jem zame bolj zdravo in predvsem drugače, pa kuham bolj malo (zelenjava kuhana na pari, pečen, dušen pičanc, jajca...). bolj preproste jedi
Kuhanje & Co.
- Ustvarjalec teme Tjasa
- Začetni datum
V povprečju kuham štirikrat na teden. Ob vikendih kuha tudi mama ali sestra, drugače pa med tednom babica. Za očeta je že ogromno, če si skuha hrenovko ali speče jajce. Kdar kuham jaz, kuham jaz. Če rabim pomočnika bom povedala, lahko mirne duše nasekljaš čebulo, drugače se pa ne vtikaj v mojo kuhinjo. Če ti ni všeč, si skuhaj sam. Tako nekako gre moja filozofija. Čeprav se v večini prilagajam okusu jedcev. Aja, pa ne kradi hrane iz loncev, še preden jo serviram, počakaj, da si naložiš na krožnik. Na to sem tudi alergična.
Rada preizkušam nove recepte, včasih si tudi kakšnega sama izmislim (eksperimentiranje mi kar uspeva), čeprav se predvsem najstarejši del naše družine z vsemi štirimi brani takšnih jedi, še preden jih poskusi. Moja domena je predvsem zelenjava, testenine, rižote, razne juhe in različni zrezki. Golaže, štruklje, kruh, potice in podobne zadeve prepustim materi, ima ona boljšo roko zanje. Rada se spravim tudi k peki kakšnega peciva in pa še posebej tort.
Rada preizkušam nove recepte, včasih si tudi kakšnega sama izmislim (eksperimentiranje mi kar uspeva), čeprav se predvsem najstarejši del naše družine z vsemi štirimi brani takšnih jedi, še preden jih poskusi. Moja domena je predvsem zelenjava, testenine, rižote, razne juhe in različni zrezki. Golaže, štruklje, kruh, potice in podobne zadeve prepustim materi, ima ona boljšo roko zanje. Rada se spravim tudi k peki kakšnega peciva in pa še posebej tort.
Kuham, če glih moram (beri - lakota).
Za zabavo (zapolnitev prostega časa) ne kuham.
Pri kuhanju velja načelo "čim bolj preprosto, tem bolje" (to imam po očetu - njegove dogodivščine "kako skuhati pet riht na samo eni plati" so bile vedno legendarne).
Najbolje je, če je surovo - sploh ne maram, da se zelenjava "ubije" z nekim neskončnim kuhanjem.
Sem in tja se spravim tudi kaj konkretnega pacarit, npr. kakšno torto ali kaj podobnega (če ima kdo kakšen rojstni dan, ker je ne dela nihče drug, kupljenih ne maram, če pa torte ni, pa sploh ni praznika).
Drugače pa nimam te potrpežljivosti, da bi vsak vikend v petih loncih pacala različne mase in jih potem v nekem kuštnem zaporedju pazljivo zlagala skupaj (mogoče tudi zato, ker imam vedno še kaj drugega za počet, kot pa kuhanje). Razen, če mi je nekaj res izziv (npr. kako narediti testo za torto, da prerezana izgleda kot šahovnica in podobno). Takrat se to lotim zato, ker pač rada "rinem z glavo skozi zid". Posledično z veseljem preberem kakšno revijo, ki te reči razlaga (in druge kuharske trike, ki vedno pridejo prav).
Itak so mi pa bile od pamtiveka daleč najbolj všeš preproste jedi, čorbe in podobno - ne samo pri kuhanju, tudi jem najraje jedi na žlico. Zmagujejo preverjeni (tradicionalnih) recepti (za lase privlečenih kombinacij a'la "figova torta z bučnim oljem" niti preberem ne, kaj šele, da bi jih šla delat), seveda prilagojeni sodobnemu času (več zelenjave, manj prasca in podobno).
Kot vsi, ki smo dali skozi študentski dom, poznam kup "gotovih jel" in jih znam tudi popraviti, tako da ne uganeš, da je hec v resnici iz konzerve (pa smo spet pri trikih
Drugač pa nimam problema z "našlepanimi" jedci - zato ugibam, da mora biti užitno.
Za zabavo (zapolnitev prostega časa) ne kuham.
Pri kuhanju velja načelo "čim bolj preprosto, tem bolje" (to imam po očetu - njegove dogodivščine "kako skuhati pet riht na samo eni plati" so bile vedno legendarne).
Najbolje je, če je surovo - sploh ne maram, da se zelenjava "ubije" z nekim neskončnim kuhanjem.
Sem in tja se spravim tudi kaj konkretnega pacarit, npr. kakšno torto ali kaj podobnega (če ima kdo kakšen rojstni dan, ker je ne dela nihče drug, kupljenih ne maram, če pa torte ni, pa sploh ni praznika).
Drugače pa nimam te potrpežljivosti, da bi vsak vikend v petih loncih pacala različne mase in jih potem v nekem kuštnem zaporedju pazljivo zlagala skupaj (mogoče tudi zato, ker imam vedno še kaj drugega za počet, kot pa kuhanje). Razen, če mi je nekaj res izziv (npr. kako narediti testo za torto, da prerezana izgleda kot šahovnica in podobno). Takrat se to lotim zato, ker pač rada "rinem z glavo skozi zid". Posledično z veseljem preberem kakšno revijo, ki te reči razlaga (in druge kuharske trike, ki vedno pridejo prav).
Itak so mi pa bile od pamtiveka daleč najbolj všeš preproste jedi, čorbe in podobno - ne samo pri kuhanju, tudi jem najraje jedi na žlico. Zmagujejo preverjeni (tradicionalnih) recepti (za lase privlečenih kombinacij a'la "figova torta z bučnim oljem" niti preberem ne, kaj šele, da bi jih šla delat), seveda prilagojeni sodobnemu času (več zelenjave, manj prasca in podobno).
Kot vsi, ki smo dali skozi študentski dom, poznam kup "gotovih jel" in jih znam tudi popraviti, tako da ne uganeš, da je hec v resnici iz konzerve (pa smo spet pri trikih
Drugač pa nimam problema z "našlepanimi" jedci - zato ugibam, da mora biti užitno.
zanimivo. Poznam ljudi, ki so kuhali zato, da bojo imeli na morju lepše vreme
zdaj po prebranem sodeč bi se dalo sklepati da...bogi tvoj partner oz. familija....če jih bojo v vrtcih, šolah, službah kaj nahranili jih bojo, v nasprotnem primeru bojo jedli kvečjemu kako čorbo ali segreto 'konzervo'.
(saj vem... sčasoma se lahko (povdarek na lahko) tudi zadeve spremenijo).
pikam.press
Narobe bereš.
(ali "što je baba htila, to je baba snila"; samo da je tu pač dec).
Citiran stavek se namreč lahko prebere tudi tako, da "moj hobi ni kuhanje".
Kar pa ne pomeni, da zato kuham zanič (glej zadnji stavek, ki si ga - glej no glej - spregledal).
Npr. juha v ekonom loncu tudi meni ne potegne. Čeprav bi jo v skladu s tvojo definicijo morala v bistvu delati točno tako.
BTW - Ne bodo se spremenile, ker ne vidim razloga, zakaj bi cel svet moral za "zabušavanje sobotnih popoldnevov" kuhati, ker baje v nasprotnem primeru "ne znaš kuhati" (to logiko si vsaj tu navlekel).
(jest tudi.press
)
(ali "što je baba htila, to je baba snila"; samo da je tu pač dec).
Citiran stavek se namreč lahko prebere tudi tako, da "moj hobi ni kuhanje".
Kar pa ne pomeni, da zato kuham zanič (glej zadnji stavek, ki si ga - glej no glej - spregledal).
Npr. juha v ekonom loncu tudi meni ne potegne. Čeprav bi jo v skladu s tvojo definicijo morala v bistvu delati točno tako.
BTW - Ne bodo se spremenile, ker ne vidim razloga, zakaj bi cel svet moral za "zabušavanje sobotnih popoldnevov" kuhati, ker baje v nasprotnem primeru "ne znaš kuhati" (to logiko si vsaj tu navlekel).
(jest tudi.press
zadnji stavek sem prebral
samo ne vem kako pogosto so deležni tvojih dobrot
(tudi moja žena je odlična maserka....kar topim se, ko se me loti...samo kaj ko se me ne loti
)
sobota se mi ne zdi rizična za kuho (ni da bi pretiraval cel dan z njo)..ampak sobota itak mine v 'delu', torej istočano še skuhaš...nedeljo pa raje posvetiš nedelu (tudi na podorčju kuhe).
sicer pa...povabi na čorbo pa bom potem presojal
(tudi moja žena je odlična maserka....kar topim se, ko se me loti...samo kaj ko se me ne loti
sobota se mi ne zdi rizična za kuho (ni da bi pretiraval cel dan z njo)..ampak sobota itak mine v 'delu', torej istočano še skuhaš...nedeljo pa raje posvetiš nedelu (tudi na podorčju kuhe).
sicer pa...povabi na čorbo pa bom potem presojal
Kuhat resnično ne maram. Če se pa že spravim znam pa skuhat skoraj vse
Sem doma kuhala praktično vsak dan. Včasih tudi po dva različna obroka - moj brat je pač nemogoč kar se tiče prehrane.
Zdaj se pa bolj kot ne pustim razvajat in kuha fant - ker itak kuha boljše kot jaz.
Sama bistveno raje delam sladice-nad njimi so zmeraj navdušeni.
Zdaj se pa bolj kot ne pustim razvajat in kuha fant - ker itak kuha boljše kot jaz.
Sama bistveno raje delam sladice-nad njimi so zmeraj navdušeni.
Pri nas za vikende vedno kuha Cbb, med tednom pa večinoma ne kuhamo resno. Kako solato, hrenovke, skratka, kaj na hitro ponavadi. Kar pa se videkndov tiče - kuhanje je zame neke vrste gušt in se ga ne odrečem
Jaz kuham samo takrat, ko moje mati ni doma. Če je doma, je to nemogoče, saj mi skoz visi za vratom in res ni prijetno. Razen, če pacam kaj ob polnoči, ko gre spat. Drugače pa doma večinoma ne jemo, itak pridem domov okol šestih popoldan, ko mi ni več ne vem koliko do hrane.
Med tednom kuha tisti, ki prej pride domov, med vikendom pa ustvarjava skupaj, s tem, da on po navadi kuha glavno jed, jaz pa kakšno solato. Aja, pa sproti pospravljam
