No pa dajmo..., torej potopis - Kuba.
Bila je dolgoletna želja, ki sem si jo končno uresničil letos v oktobru.
Vse skupaj se je začelo v Benetkah, kjer smo na check- inn-u ugotovili, da smo pozabili vize doma, po prigovarjanju nas je simpatična Italijanka le spustila v Madrid, čeprav nam je zagotavljala, da se viz za Kubo v Madridu ne da kupiti. Kar pa ni res, ker sem preveril pri kolegici, ki dela v tur. agenciji in mi je zagotovila, da je to 100% mogoče.
Po pristanku v Madridu smo morali najprej direktno po prtljago, ker zaradi manjkajočih viz ni šla v direktni pretovor za Havano, seveda smo zaradi tega izgubili dragocene 3/4 ure, kajti letališče je OGROMNO. Potem sem letal od šalterja do šalterja in spraševal kje kupiti vize za Kubo, po 1/2 ure končno najdem, gremo na check-inn za Havano in smo seveda zamudili boarding za 5 min...
Potem sem rabil nadalnji 2 uri, da sem uredil re-booking leta za naslednji dan brez doplačila, uslužbenka Iberian-a je bila zelo prijazna, tako, da sem ji za zahvalo kupil vrtnico
. Noč v hotelu ob letališču.
No, naslednji dan pa končno - let za Kubo.
Po pristanku, ko smo prišli iz letala - šok. Ura je bila 21:40 temperatura 35C, vlaga okrog 70%, poleg vsega te pa takoj zadane ta nezmotljivi vonj po Kubi, ki te potem spremlja ves čas potovanja.
Menjam nekaj denarja za plačilo taxija, že nas "napadejo" lokalci, čes, da oni pa poznajo najboljše diskoteke, plaže, kje so najlepše punce..., silijo nas s sparjenim rumom, po hitrem postopku se jih otresemo in že dobesedno letimo s taksijem v Havano, na naslov case, ki smo jo predhodno rezervirali. V temi gledam iz taxija in se čudim - Lade, Moskviči, stari ameriški avti, stari kamioni, konjske vprege in kolesarji brez vsake luči, zjahane ceste, javna razsvetljava komajda brli - dejansko kot da bi zavrtel čas 50 let nazaj.
Po pol ure divje vožnje prispemo na naslov našega domovanje. Pričaka nas lastnik hiše- Acelo z ženo Janilo, oba v majicah Slovenija. K njemu hodijo večinoma Slovenci, znata tudi par naših besed. Toplo smo bili sprejeti, še brez prave orientacije se posedemo na vrt kolonialne vile in usekamo po belem rumu s colo.
Naslednje jutro – Havana!
Razgledamo se po hiši in ugotovimo, da smo dejansko v kolonilani vili s pravim tropskim vrtom, bazenom, zidanim roštiljem, okraski po stenah, klime v sobah, ni da ni v glavnem, nadstandardno, sploh pa za Kubo. Nastanjeni smo cca. 5 km od centra stare Havane (Havana Vieja) v četrti imenovani Vedado.
Po zajtrku stopimo na ulico, spet šok, ob 9:00 zjutraj so vsi na cesti, staro in mlado – 75% ljudi je zaposlenih v državnih firmah – uradniki, šolstvo, zdravstvo, trgovina, tovarne sladkorja in cigar, ostali ne delajo nič, na mesec jim pripada toliko hrane, da imajo zagotovljeno »osnovno preživetje« dobijo riž, sadje, moko, mleko…
Šolarji nosijo uniforme, osnovan rdeče, srednja rjave.
Vročina in vlaga neznosna, stopimo do prve trgovine po pivo in se usedemo na škarpo opazujemo ljudi oni pa nas. Gledajo nas kot 7 čudo . Ljudje so zelo prijazni in odprti, seveda fehtajo za kak cigaret, pivo…, hočejo se fotografirat z nami. Hiše večinoma vse v razsulu, nič se ni obnavljalo v zadnjih 50-ih letih, naša vila s svojo turkizno barvo konkretno izstopa.
Smeti in potepuški psi so vsepovsod, za vogalom povožena kura, smrad po kanalizaciji in izpušnih plinih reže v nosnice. Ljudje se vozijo na vseh mogočih in nemogočih prevoznih sredstvih. Tako sedimo eni 2 uri in se čudimo. Za popoldan si naročimo taksi in se odpeljemo v staro Havano. To je seveda najbolj turističen del mesta in hkrati edini del, ki je čist.
Prehodimo par ulic – tipična Kuba z razglednic, za vsakim vogalom »senorita« v tradicionalnih oblačilih, ter posnemovalci Fidela s cigaro v ustih, ki hočejo 1CUC za sliko (1CUC=1USD)
Usedemo se na glavni trg in naročimo liter ruma, liter cole (cca.20 CUC v centru). Najceneje je naročiti liter/liter, ker, če se naroča Cuba libre po kozarcih, plačaš 2-3 CUC za enega.
Izven centra pride liter/liter cca 8-10 CUC, pivo je povsod 1 CUC v trgovinah in lokalih, v diskotekah 2 CUC.
Po »pavzi« zamenjamo lokal, spet hodimo ulicah, vedno bolj iz centra, kanalizacija iz vseh nadstropij je speljana kar po pročeljih kolonialnih stavb, tako, da je dobro vsake toliko malo v luft pogledat…, policaji so na vsakem vogalu, toliko smo že iz centar, da nas že »napadajo čapci« My friend, You want Cocain, Marihuana, girls..., brez komentaraj zavijemo v prvo beznico in naročimo mojito. Kmalu se k sosednji mizi usede simpatična mulatka, čez par minut so ob njej še dve, spogledujejo dse z nami in hitro ugotovimo kako stvari potekajo, cela Havana je »kurbišče«. Sevda se nam kmalu pridružijo še »čapci«, ki nam zagotavljajo, da oni poznajo vsaj 50 boljših bab, seveda pa to ni zastonj, ker če ti jo on zrihta hoče imet 10CUC.
Hitro se poberemo.
Na tak način preživimo še 2 dneva v Havani, z vmesni skokom na mestno plažo Santa Maria, ki je 25km vzhodno od Havane, bela mivka, par palm, par oštarij, topel Atlantik.
Naj napišem, da je treba s taksisti ves čas glihat. Takoj ob vstopu v taksi se je potrebno zmenit za ceno. Recimo vožnja 5 km v eno stran je cca 4- 5 CUC. Vožnja 25 km v eno stran – 10-12CUC
4. dan se odpeljemo s taksijem v Varadero, 180 kilometrov oddaljeno od Havane plačamo 110CUC za tja in nazaj. Ne pričakujemo veliko, ker je pač to znano letovišče za »All inclusive pakete« in res je tako, sicer plaže so take kot na razglednicah, ostalo pa kot povsod drugje, klasična hotelska ponudba. Dan preživimo na soncu ob mojitu.
5.dan se odpravimo v Trinidad, manjše mesto s 100.000 prebivalci na južni, Karibski strani Kube, cca. 360 km od Havane. Avtobus za Trinidad odpelje ob 8:10, s tem, da nam Acelo, da nasvet – poizkušajet dobit taksi, ki vas pelje za isto ceno kot avtobus, s tem, da ste na cilju 2 uri prej. In res ob 7:00 pridemo na postajo, takoj nas taksist vpraša, če gremo v Trinidad za 25CUC po osebi se peljemo 360km daleč .
Avtocesta je 4 pasovna z ogromno luknjami, ki jih taksist pozna na pamet. Slabe ceste in nič smerokazov so glavni razlog, da nismo vzeli rent a car-a, ker mi bi sigurno kako premo tam pustili. Na avtocesti je vse živo, kolesarji, mopedisti, konjske vprege, ki vozijo v kontra smer, traktorji…, ni da ni. Pokrajina je čisto tropsak, zelenje vsepovsod, nasdi citrusov palme…, narava je neokrnjena, kraljeve palme vsepovsod. Po 190 km zavijemo z avtoceste, ustavimo se v vasi »na koncu sveta« da menjamo denar. Vas izgleda kot El paso, po cestah je zbito blato, nič asfalta, prečkamo žel. Prog, katere tiri so zviti kot špageti…, revščina je zelo opazna, kljub temu nam vsi mahajo in se smejijo. Nadaljujemo proti Trinidadu, še 170 km.
Po skupno 4-ih urah vožnje prispemo v Trinidad, masto je pod UNESCO-vo zaščito, fasade so barvite, center s trgom hotelom in cerkvico je prijeten. Če se je čas v Havani ustavil pred 50-imi leti se je tu pred 100-timi. Cene (hrana, pijača, nastanitev) so precej nižje kot v Havani. Po kratkem ogledu se nastanimo v casi, ki smo jo rezervirali po priporočilu že v Havani. Po večerji gremo ven.
Naslednje 3 dni preživimo na plažah (Ancon, Cayo Blanco) v okolici Trinidada, plaže so božanske, točno to, kar sem vedno sanjal, 5 km bele mivke na vsakih 500m srečaš turista, turkizno karibsko morje, kokosove palme, neokrnjena narava, seveda si najdemo tudi prijeten bar, v katerem presedimo precej časa. Eno popoldne snorkljamo na koralnem grebenu (10CUC po posebi)
Ribe vseh možnih barv, Mante…
Po 4 dneh Trinidada se z istim taksistom vračamao v Havano, s postankom v Cienfuegos-u, kjer si ogledamo stari del, precej turistično in veliko bolj čisto kot Havana. Ogledamo si tudi delfinarij in plavamo z delfini (45CUC po osebi). Zvečer smo v Havani, spet pri Acelu, kjer preživimo še preostanek našega dopusta, po istem sistemu kot prvi del, s tem, da si ogledamo še hotel Nacional in tovarno cigar v Pinar del Rio 140 zahodno od Havane.
Hrana; jedli smo večinoma v casah, čeprav tudi v restavracijah ni drago. zajtrk, naravni sokovi iz troskih sadežev, mango, papaja..., jajčna omleta, hrenovke, namazi cca 4CUC.
Večerja, Jastog, z rižem in banana frites 7-8 CUC
Svinjina, piščanec, krompir, nek gomolj podoben krompirju, buče in riž, riž, riž. Ker pšenice nimajo je kruh koruzen, v bistvu pa ga sploh ne jedo, nadomešča ga riž.
Prigod in zgod je ogromno, to je tako, na kratko. 14 dni je odločno premalo. Drugo leto grem sigurno spet, 3 tedne. Kuba me je presenetila tako v pozitvnem, kot negativnem smislu, najbolj so me motili smrad in smeti v Havani, ter to, da ničesar ne obnavljajo.
Vse drugo je pa meni pisano na kožo, poletje ki traja vse leto – oktober naj bi bil bolj deževen, mi dežja nismo videli, bilo je vseskozi sončno in med 35-40C čez dan. Kubanska glasba, ki jo slišiš na vsakem koraku, tako, da ti kar odzvanja v ušesih, neokrnjena narava na Karibski strani, cigare, rum, salsa, prijazni ljudje, razen »čapcev«, cene so kljub temu, da se je v zadnij letih vse podražilo, še vedno cca 40% nižje kot pri nas, sistem vladanja bi lahko opisal kot »red v neredu«, alkotestov in radarjev nimajo, najvišja kazen je 25 CUC.
Na koncu pa so tu seveda punce, toliko, lepih žensk, kot jih vidiš na Kubi jih še nisem videl, skoraj vse so mulatke, »zrihtane v nulo«, brez problema se zaljubiš 
Če vas pa še kaj zanima pa vprašajte.
Slike sledijo…
Bila je dolgoletna želja, ki sem si jo končno uresničil letos v oktobru.
Vse skupaj se je začelo v Benetkah, kjer smo na check- inn-u ugotovili, da smo pozabili vize doma, po prigovarjanju nas je simpatična Italijanka le spustila v Madrid, čeprav nam je zagotavljala, da se viz za Kubo v Madridu ne da kupiti. Kar pa ni res, ker sem preveril pri kolegici, ki dela v tur. agenciji in mi je zagotovila, da je to 100% mogoče.
Po pristanku v Madridu smo morali najprej direktno po prtljago, ker zaradi manjkajočih viz ni šla v direktni pretovor za Havano, seveda smo zaradi tega izgubili dragocene 3/4 ure, kajti letališče je OGROMNO. Potem sem letal od šalterja do šalterja in spraševal kje kupiti vize za Kubo, po 1/2 ure končno najdem, gremo na check-inn za Havano in smo seveda zamudili boarding za 5 min...
Potem sem rabil nadalnji 2 uri, da sem uredil re-booking leta za naslednji dan brez doplačila, uslužbenka Iberian-a je bila zelo prijazna, tako, da sem ji za zahvalo kupil vrtnico
No, naslednji dan pa končno - let za Kubo.
Po pristanku, ko smo prišli iz letala - šok. Ura je bila 21:40 temperatura 35C, vlaga okrog 70%, poleg vsega te pa takoj zadane ta nezmotljivi vonj po Kubi, ki te potem spremlja ves čas potovanja.
Menjam nekaj denarja za plačilo taxija, že nas "napadejo" lokalci, čes, da oni pa poznajo najboljše diskoteke, plaže, kje so najlepše punce..., silijo nas s sparjenim rumom, po hitrem postopku se jih otresemo in že dobesedno letimo s taksijem v Havano, na naslov case, ki smo jo predhodno rezervirali. V temi gledam iz taxija in se čudim - Lade, Moskviči, stari ameriški avti, stari kamioni, konjske vprege in kolesarji brez vsake luči, zjahane ceste, javna razsvetljava komajda brli - dejansko kot da bi zavrtel čas 50 let nazaj.
Po pol ure divje vožnje prispemo na naslov našega domovanje. Pričaka nas lastnik hiše- Acelo z ženo Janilo, oba v majicah Slovenija. K njemu hodijo večinoma Slovenci, znata tudi par naših besed. Toplo smo bili sprejeti, še brez prave orientacije se posedemo na vrt kolonialne vile in usekamo po belem rumu s colo.
Naslednje jutro – Havana!
Razgledamo se po hiši in ugotovimo, da smo dejansko v kolonilani vili s pravim tropskim vrtom, bazenom, zidanim roštiljem, okraski po stenah, klime v sobah, ni da ni v glavnem, nadstandardno, sploh pa za Kubo. Nastanjeni smo cca. 5 km od centra stare Havane (Havana Vieja) v četrti imenovani Vedado.
Po zajtrku stopimo na ulico, spet šok, ob 9:00 zjutraj so vsi na cesti, staro in mlado – 75% ljudi je zaposlenih v državnih firmah – uradniki, šolstvo, zdravstvo, trgovina, tovarne sladkorja in cigar, ostali ne delajo nič, na mesec jim pripada toliko hrane, da imajo zagotovljeno »osnovno preživetje« dobijo riž, sadje, moko, mleko…
Šolarji nosijo uniforme, osnovan rdeče, srednja rjave.
Vročina in vlaga neznosna, stopimo do prve trgovine po pivo in se usedemo na škarpo opazujemo ljudi oni pa nas. Gledajo nas kot 7 čudo . Ljudje so zelo prijazni in odprti, seveda fehtajo za kak cigaret, pivo…, hočejo se fotografirat z nami. Hiše večinoma vse v razsulu, nič se ni obnavljalo v zadnjih 50-ih letih, naša vila s svojo turkizno barvo konkretno izstopa.
Smeti in potepuški psi so vsepovsod, za vogalom povožena kura, smrad po kanalizaciji in izpušnih plinih reže v nosnice. Ljudje se vozijo na vseh mogočih in nemogočih prevoznih sredstvih. Tako sedimo eni 2 uri in se čudimo. Za popoldan si naročimo taksi in se odpeljemo v staro Havano. To je seveda najbolj turističen del mesta in hkrati edini del, ki je čist.
Prehodimo par ulic – tipična Kuba z razglednic, za vsakim vogalom »senorita« v tradicionalnih oblačilih, ter posnemovalci Fidela s cigaro v ustih, ki hočejo 1CUC za sliko (1CUC=1USD)
Usedemo se na glavni trg in naročimo liter ruma, liter cole (cca.20 CUC v centru). Najceneje je naročiti liter/liter, ker, če se naroča Cuba libre po kozarcih, plačaš 2-3 CUC za enega.
Izven centra pride liter/liter cca 8-10 CUC, pivo je povsod 1 CUC v trgovinah in lokalih, v diskotekah 2 CUC.
Po »pavzi« zamenjamo lokal, spet hodimo ulicah, vedno bolj iz centra, kanalizacija iz vseh nadstropij je speljana kar po pročeljih kolonialnih stavb, tako, da je dobro vsake toliko malo v luft pogledat…, policaji so na vsakem vogalu, toliko smo že iz centar, da nas že »napadajo čapci« My friend, You want Cocain, Marihuana, girls..., brez komentaraj zavijemo v prvo beznico in naročimo mojito. Kmalu se k sosednji mizi usede simpatična mulatka, čez par minut so ob njej še dve, spogledujejo dse z nami in hitro ugotovimo kako stvari potekajo, cela Havana je »kurbišče«. Sevda se nam kmalu pridružijo še »čapci«, ki nam zagotavljajo, da oni poznajo vsaj 50 boljših bab, seveda pa to ni zastonj, ker če ti jo on zrihta hoče imet 10CUC.
Hitro se poberemo.
Na tak način preživimo še 2 dneva v Havani, z vmesni skokom na mestno plažo Santa Maria, ki je 25km vzhodno od Havane, bela mivka, par palm, par oštarij, topel Atlantik.
Naj napišem, da je treba s taksisti ves čas glihat. Takoj ob vstopu v taksi se je potrebno zmenit za ceno. Recimo vožnja 5 km v eno stran je cca 4- 5 CUC. Vožnja 25 km v eno stran – 10-12CUC
4. dan se odpeljemo s taksijem v Varadero, 180 kilometrov oddaljeno od Havane plačamo 110CUC za tja in nazaj. Ne pričakujemo veliko, ker je pač to znano letovišče za »All inclusive pakete« in res je tako, sicer plaže so take kot na razglednicah, ostalo pa kot povsod drugje, klasična hotelska ponudba. Dan preživimo na soncu ob mojitu.
5.dan se odpravimo v Trinidad, manjše mesto s 100.000 prebivalci na južni, Karibski strani Kube, cca. 360 km od Havane. Avtobus za Trinidad odpelje ob 8:10, s tem, da nam Acelo, da nasvet – poizkušajet dobit taksi, ki vas pelje za isto ceno kot avtobus, s tem, da ste na cilju 2 uri prej. In res ob 7:00 pridemo na postajo, takoj nas taksist vpraša, če gremo v Trinidad za 25CUC po osebi se peljemo 360km daleč .
Avtocesta je 4 pasovna z ogromno luknjami, ki jih taksist pozna na pamet. Slabe ceste in nič smerokazov so glavni razlog, da nismo vzeli rent a car-a, ker mi bi sigurno kako premo tam pustili. Na avtocesti je vse živo, kolesarji, mopedisti, konjske vprege, ki vozijo v kontra smer, traktorji…, ni da ni. Pokrajina je čisto tropsak, zelenje vsepovsod, nasdi citrusov palme…, narava je neokrnjena, kraljeve palme vsepovsod. Po 190 km zavijemo z avtoceste, ustavimo se v vasi »na koncu sveta« da menjamo denar. Vas izgleda kot El paso, po cestah je zbito blato, nič asfalta, prečkamo žel. Prog, katere tiri so zviti kot špageti…, revščina je zelo opazna, kljub temu nam vsi mahajo in se smejijo. Nadaljujemo proti Trinidadu, še 170 km.
Po skupno 4-ih urah vožnje prispemo v Trinidad, masto je pod UNESCO-vo zaščito, fasade so barvite, center s trgom hotelom in cerkvico je prijeten. Če se je čas v Havani ustavil pred 50-imi leti se je tu pred 100-timi. Cene (hrana, pijača, nastanitev) so precej nižje kot v Havani. Po kratkem ogledu se nastanimo v casi, ki smo jo rezervirali po priporočilu že v Havani. Po večerji gremo ven.
Naslednje 3 dni preživimo na plažah (Ancon, Cayo Blanco) v okolici Trinidada, plaže so božanske, točno to, kar sem vedno sanjal, 5 km bele mivke na vsakih 500m srečaš turista, turkizno karibsko morje, kokosove palme, neokrnjena narava, seveda si najdemo tudi prijeten bar, v katerem presedimo precej časa. Eno popoldne snorkljamo na koralnem grebenu (10CUC po posebi)
Ribe vseh možnih barv, Mante…
Po 4 dneh Trinidada se z istim taksistom vračamao v Havano, s postankom v Cienfuegos-u, kjer si ogledamo stari del, precej turistično in veliko bolj čisto kot Havana. Ogledamo si tudi delfinarij in plavamo z delfini (45CUC po osebi). Zvečer smo v Havani, spet pri Acelu, kjer preživimo še preostanek našega dopusta, po istem sistemu kot prvi del, s tem, da si ogledamo še hotel Nacional in tovarno cigar v Pinar del Rio 140 zahodno od Havane.
Hrana; jedli smo večinoma v casah, čeprav tudi v restavracijah ni drago. zajtrk, naravni sokovi iz troskih sadežev, mango, papaja..., jajčna omleta, hrenovke, namazi cca 4CUC.
Večerja, Jastog, z rižem in banana frites 7-8 CUC
Svinjina, piščanec, krompir, nek gomolj podoben krompirju, buče in riž, riž, riž. Ker pšenice nimajo je kruh koruzen, v bistvu pa ga sploh ne jedo, nadomešča ga riž.
Prigod in zgod je ogromno, to je tako, na kratko. 14 dni je odločno premalo. Drugo leto grem sigurno spet, 3 tedne. Kuba me je presenetila tako v pozitvnem, kot negativnem smislu, najbolj so me motili smrad in smeti v Havani, ter to, da ničesar ne obnavljajo.
Vse drugo je pa meni pisano na kožo, poletje ki traja vse leto – oktober naj bi bil bolj deževen, mi dežja nismo videli, bilo je vseskozi sončno in med 35-40C čez dan. Kubanska glasba, ki jo slišiš na vsakem koraku, tako, da ti kar odzvanja v ušesih, neokrnjena narava na Karibski strani, cigare, rum, salsa, prijazni ljudje, razen »čapcev«, cene so kljub temu, da se je v zadnij letih vse podražilo, še vedno cca 40% nižje kot pri nas, sistem vladanja bi lahko opisal kot »red v neredu«, alkotestov in radarjev nimajo, najvišja kazen je 25 CUC.
Na koncu pa so tu seveda punce, toliko, lepih žensk, kot jih vidiš na Kubi jih še nisem videl, skoraj vse so mulatke, »zrihtane v nulo«, brez problema se zaljubiš 
Če vas pa še kaj zanima pa vprašajte.
Slike sledijo…
Moram čimprej nazaj... Si bil kaj v stiku z Markotom iz Havane?
