Očitno je, da ni resnega načrta za potencialni energetski mrk to zimo. Obdavčitev ekstra dobičkov energetskih družb je populizem. Proizvajalci električne energije to prodajo vnaprej za leto, dve ali več, trgovci jo terminsko zakupijo vnaprej, kratkoročne oscilacije pa pokrivajo po spot (tržnih) cenah. Primer za Slovenijo: trgovci so v zadnjem desetletju na veleprodajnih trgih elektriko kupovali po 40 do 60 evrov za MWh in jo prodajali naprej z nekaj marže (lani v povprečju in brez vseh dodatkov in dajatev za 66 evrov za MWh za srednjega odjemalca). Lani in letos so bili mnogi trgovci srečni, če so si lahko energijo za letos in naslednje leto zakupili po ceni med 120 in 200 evrov za MWh. Ob zamrznjenih cenah energije za gospodinjstva (brez vseh dajatev) na 98 evrov za MWh (za enotno tarifo) to pomeni, da bodo kvečjemu poslovali z izgubo in ne z ekstra dobički.
Edini, ki dosegajo ekstra dobičke, so finančni špekulanti na terminskih trgih, teh pa evropska komisija nima na radarju.
Reforma trga z električno energijo je nujna, vendar je vprašljiv njen izid, ker ruši nemško energetsko politiko subvencioniranja obnovljivih virov energije. Evropska regulativa določa, da se (z namenom subvencioniranja prehoda na obnovljive vire) cena električne energije določa na ravni zadnje elektrarne, ki zadovolji skupno povpraševanje, kar so običajno plinske elektrarne. To pomeni, da v povprečju okrog 70 odstotkov k ceni elektrike prispevajo cene plina, 25 odstotkov cene premoga in 5 odstotkov cene CO2 kuponov. In ker po liberalizaciji trga s plinom izpred dveh desetletij cene plina niso več vezane na nafto, pač pa se določajo na trgu, so cene plina zaradi borznih špekulacij zelo volatilne in s tem močno dvigujejo ceno električne energije. Bo Nemčija pristala na to, da ceno elektrike določajo stroškovno daleč najbolj ugodne jedrske elektrarne?
Varčevanje z električno energijo je seveda pomembno. Toda ali obvezno zmanjšanje porabe v konicah (za 5 odstotkov) in zunaj tega prostovoljno za 10 odstotkov lahko reši evropski problem, če Nemčija ne bo imela dovolj premoga in utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), s katerima bo nadomestila izpad ruskega plina v svojih termoelektrarnah?
Ključno vprašanje za to zimo je, ali bodo Nemčija in srednjeevropske države doživele energetski mrk in kako velike posledice bo to imelo zanje in za EU.
Nemčiji je sicer uspelo napolniti plinska skladišča do 87 odstotkov in nemškim podjetjem je letos uspelo (zaradi visokih cen) znižati porabo plina med 3 in 27 odstotkov. Toda nemška plinska skladišča zadostujejo le za dva meseca porabe. Kaj se bo zgodilo v Nemčiji, ko se oktobra začne kurilna sezona, v kateri se poraba plina tipično več kot podvoji? V prvih dveh mesecih je povečano porabo plina mogoče pokriti iz skladišč. Problem pa nastopi, če so tekoči dotoki plina na nižji ravni, kot so bili v prejšnjih mesecih, in ne zadostujejo niti za pokritje tipične osnovne porabe niti za dopolnjenje skladišč.
Nemški mrk glede ogrevanja in električne energije bo v precejšnji meri odvisen od narave oziroma od tega, kako hladna bosta december in januar (decembra je poraba plina za 100 do 120 odstotkov višja kot poleti, januarja pa običajno za 140 odstotkov višja) in koliko plina bo Nemčija lahko dobila iz drugih virov (Norveška, Nizozemska, UZP). Poraba je močno odvisna od zimskih temperatur. Ker je bila letošnja zima precej toplejša, je bila tudi poraba plina za 10 do 15 odstotkov nižja kot v letu 2021.
Kaj se bo zgodilo, če bo zima zelo hladna? V tem primeru bo najbrž prišlo do redukcij plina za nezaščitene porabnike, torej za gospodarske odjemalce. Kot piše The Economist, z zaustavitvijo dobav plina Nemčiji sledi nevarnost deindustrializacije. Za nemško kemično industrijo (denimo BASF v Ludwigshafnu) in jeklarsko industrijo (denimo Thyssenkrupp in ArcelorMittal) je plin glavni energent, brez njega se proizvodnja ustavi. Nekateri obrati nepovratno. Če se ustavita kemična in jeklarska industrija, se zaustavijo skorajda vse druge dejavnosti, tudi avtomobilska. Ne samo zaradi pomanjkanja inputov, za slednjo je plin ključni energent tudi v nekaterih procesih (v lakirnicah). Nemška podjetja so že letos, ko je bilo plina še dovolj, zmanjšala porabo plina za 18 odstotkov zaradi astronomskih cen plina. Nemški industrialci zapirajo proizvodnjo in bijejo plat zvona, 9 izmed 10 jih naznanja ogromne težave, petina jih želi prenesti proizvodnjo v države s cenejšo energijo.
Na drugi strani bo Nemčija apelirala na solidarnost preostalih EU-držav, saj se bo povečal neto uvoz električne energije iz drugih držav. Nemčija s tem utegne »izvoziti« svoj energetski mrk tudi drugim. Pri čemer pa ji EU-partnerji sporočajo, da je neodgovorno zapirati lastne jedrske elektrarne in zahtevati solidarnost od drugih. »Če Nemčija ne bo prevzela odgovornosti za svojo energetsko varnost, bom naši vladi predlagal, da prerežemo baltski kabel,« je komentiral Take Anstoot iz švedskih Zelenih.
Letošnja zima bo stresni test za EU. Videli bomo, ali bodo v primeru energetskega mrka zdržali najprej evropsko elektroenergetsko omrežje ter evropska solidarnost (dobave elektrike in plina med državami) in enotnost. To bo največja preizkušnja za EU po drugi svetovni vojni. x
***
Letošnja zima bo stresni test za EU. Videli bomo, ali bodo v primeru energetskega mrka zdržali najprej evropsko elektroenergetsko omrežje ter evropska solidarnost in enotnost. To bo največja preizkušnja za EU po drugi svetovni vojni.