Se strinjam, povprecnemu poslusalcu to ne bo nic pomenilo. Je pač vprašanje bilo kak format naj izbere, in svetoval sem mu najvišjega. Sam sem cdje pometal v koš že ene 5 let nazaj, pred tem sem pa tistih par dobrih upsamplal in shranil na diske in pa na DVD-A. Danes pa je itak DSD ono pravo. Kako se pa to sliši! In to za 100€ (raspberry pi plus ustrezen dac).
No če že gemo v neke avdiofilske vode, potem rabiš sistem za nekaj tisoč ali nekaj 10 k eur. Prej se nimamo o avdiofilskih zadevah sploh kej pogovarjat. Za vse ostalo je AAC ali ALAC od apple music za vrh kape, pa CD quality na deezzer v vrh glave. Tudi na dobrih Sony 1000 slušalkah ne rabiš več.
Na ponku ne, sestavljam jih za mizo. Je pa res, da 99posto avdiofilov nima pojma o tehniki in si niti pokrova z ojacevalca ne upajo sneti. Vidim da vam cenovni rangi niso ravno znani, hudi zvocniki so po 100.000usd in preko. Tam kjer denar ni ovira so pogosti sistemi ranga ½ mio. Meni je sicer to noro, dandanasnji lahko sestavis ultimativni sistem sigurno za ceno klijota, rabljeno pa za kakih 5 jurjev. Višje po cenovnem rangu ni nekih opaznih sprememb, ali pa je roba zvocno celo slabsa. Jaz sem iz diy zgodbe, tako da so tu zneski deugacni, je pa res da za manj kot jurja za ojacevalec ze z materialom ne prideš skozi, zvocniki pa so itak zgodba zase.Poznam kar nekaj avdiofilov, od teh pa niti enega ki bi v življenju na ponku sestavil kak feršterker. In da bi vsaj približno vedel kaj vsebuje in kako deluje.
Ker potem zelo hitro pridemo na lampe in kaj to pomeni in zakaj in ...
Tako da se raje v te debate ne spuščam.
Oz. če želiš res vrhunsko doživetje glasbe, jo greš poslušat živo. Potem tudi ugotoviš, da je materiala v živo bolj malo.