Realno je zgodba tukaj malo širša ...
Boscarol je koristil en kup subvencij EU/države (pa ne samo naše) in niti enega razvojnega projekta ni financiral direktno s firme. Po domače je skoraj 20 let mešal drek in bi bil v velikih izgubah če bi bil odvisen od lastnega denarja. Internim zaposlenim je plačeval že tako relativno malo, še manj so pa bili plačani tisti ki so kaj dejansko delali (zunanji sodelavci na EU projektih in tudi tistih ki jih je navabljal širše z "obljubami"). Sicer to ni nič posebnega, večina najbolj uspešnih "mladih" firm tako deluje. Razlika je da je boscarol to vlekel ko še ni bil trend in v letih debelih krav še toliko več. Tu vsaka mu čast za nategovanje elastike.
Po osebnih izkušnjah je boskarol težek stiskač in tudi eur ni dal od sebe če ni bilo nujno potrebno, če se je dalo kje kaj zaslužit preko "drugih" je bil pa takoj prvi v vrsti z namaščenimi brki. Kupci firme najbrž niso razumel da je v firmi 3/4 kadra pred (lastno) odpovedjo, ker so živeli na obljubah iz časov "startupa" in so v novem lastniku videli končno ureditev razmer. Vrednost firme je tehnično narastla ker so kitajci videli neke številke, ameri pa številke od kitajcev in so samo kaskadno sami sebi dvigali ceno firme. Realno tista "proizvodnja" ni vredna 1/10 tega, sam know how ki je dejansko v proizvodnji pa je vreden 1/100 vložka.
Da ne bo slišat kot da se mi sedaj kaj ti "kupci" smilijo, kupovat tak "startup" je res skrajno rizična stvar in če že hočeš uspet je treba že takoj po nakupu pumpat veliko več denarja v firmo, kot si ga porabil za nakup.