Ma dokler je v svojem okolju (družbi) potem nimaš kaj praskat. Ker jo bodo vedno zvabili nazaj. To so njeni "najboljši prijatelji", ki jo razumejo, ti pa nimaš pojma kakšen je lajf...
Mam kr neki bivših sošolcev, ki so danes narkomani in sm jih še vedno vesel, ko se vidmo na cest, ker smo se prej dobr razumel. Oni so me tud vesel ampak jim vidim v očeh, da so izgubljeni in bi naredili vse, samo da bi dobili denar za drogo.
Glede na to, da je tvoja bivša sošolka (tebe bi ocenu na ene 25 let) in živi pri nekomu (ne doma), so imeli verjetno doma že veliko problemov. Tako da starši so verjetno pri tem nemočni in boš samo drezal tja kjer boli (če jih boš obvestil).
Problem je, da jim je droga edina stvar v življenju, ki jim je pomembna in jim je edini cilj, da pridejo vsak dan do svoje doze. Nimajo hobijev, nimajo prijateljev s katerimi bi se zabavali in smejali, nimajo partnerja, ki bi jim dajal ljubezen in občutek varnosti, nimajo dobrih odnosov s starši... Imajo samo svojo narkomansko družbo, ki jim je vsem enak cilj. Dnevna doza!
Jebena situacija in sem jaz tud že velikokrat razmišljal v tej smeri ampak je težko najdit rešitev.
Rešitev se mi zdi nekaj v tej smeri:
-izoliranost od družbe (selitev)
-potrebuje osebo, ki jo ima rada, je sposobna ohranit mirno kri in bo vedno ob njej
-obvezno mora začeti z nečim kar jo veseli, da se zamoti
-nekako mora vidit lepšo prihodnost in dojet, da lahko boljše živi, če se bo za to potrudila
in najbolj pomembno, da pride sam/a do trdnega spoznanja, da tako ne gre več naprej in je treba začet spreminjat stvari na bolje.