Citat:
Uporabnik ggg pravi:
hahahahahahahahaha kitajci vlagajo v "zeleno" energijo
Vidim, da vas ima kar nekaj težave z branjem. No, druga možnost ostaja, da enostavno prebranega ne razumete.Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Pospešena gradnja termo elektraren tudi spada med to zeleno energijo?
Citat:
Uporabnik Ogo pravi:
Kitajcem se ne fučka več, ker so skužili, da se utapljajo v lastnem dreku, kar pa ni dobro.
Ogo
Citat:
Uporabnik ggg pravi:
sramotiš se kvečjemu ti. kitajcem se fučka za zeleno zemljo. je imajo, svoje, čez glavo dovolj. vem, da si porocen s kitajko in imas nekaj informacij. ampak so slabe.
http://www.delo.si/tiskano/clanek/9ccfa7cd586ceb4e85783c4ebda71b9e04Citat:
Brez dvoma sta je onesnaženje zraka in vod še vedno zelo akutno. V razvitem svetu so sicer zrak in vode marsikje očistili, a problem se je preselil v razvijajoči svet, zlasti na Kitajsko. Tu je problem onesnaženosti zraka in vod precej hujši, kot je bil prej v razvitem svetu, perspektiva pa precej slabša. Stanje je na Kitajskem celo slabše kot v drugih predelih razvijajočega se sveta. Kar tri četrtine kitajskih voda je prekomerno onesnaženih, onesnaženost zraka pa jim je sploh povsem ušla izpod nadzora. V študiji o najbolj onesnaženih mestih, ki smo jo opravili pred nekaj leti, je med desetimi najbolj onesnaženimi mesti kar osem mest na Kitajskem. Naj poudarim, da ne gre le za zmerno prekoračitev standardov, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija, marveč kar za trikrat in celo štirikrat prekoračene vrednosti. Zrak v Pekingu je tako danes bistveno slabši kot na primer v New Delhiju ali v Kalkuti.
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/286248Citat:
Tako kot pri izpustih toplogrednih plinov, o čemer se razviti in države v razvoju pravkar prerekajo na Baliju, kitajski politiki in gospodarstveniki nimajo ravno posluha za domače in tuje okoljevarstvenike. Celo pri projektih, kakršen je pogozdovanje, ki Kitajsko uvršča med ene redkih držav z več gozdovi kot pred desetletji, se kaže bolj ekonomska kot okoljevarstvena nuja. Potem ko so oblasti pred slabim desetletjem prepovedale trgovino z domačim lesom, so se s širokim vladnim programom lotile celjenja erozijskih ran, ki so prinašale katastrofalne plazove in poplave, z bolj plantažnim kot okoljskim programom. Večino pogozdovanj so namreč opravili le z eno ali dvema drevesnima vrstama, ki ne predstavljata nikakršnega pravega gozdnega inkubatorja za druge rastlinske in živalske vrste, hkrati pa si zakuhali še kakšno dodatno neprijetnost. V glavnem mestu so tako zasadili milijon »ženskih« topolov in se šele naknadno zavedeli, da ti proizvedejo veliko več cvetnega prahu kot »moški«. Tisoče dreves so zato posekali, saj je spomladansko cvetenje »zasnežilo« Peking.