Kamione na vlake - al pa tudi ne
- Ustvarjalec teme softi
- Začetni datum
omejitev je na eni strani dolžina izogibališč, na drugi pa vlečna sila in elektrika.
drugi ni pomoči in je ista kot v jugi.
prva je pa v jugi očitno bila rešena elegantno, prevelik vlak je imel prioriteto in se je ravnalo po njemu in njegovih možnostih umika.
mogoče danes pretežko za naštudirat voznir ed in pravila ob vseh omejitvah in obvezav v potniškem prometu.
pod črto pa, če bi se hotelo bi se dalo urediti in ni nekih nepremostljivih ovir.
drugi ni pomoči in je ista kot v jugi.
prva je pa v jugi očitno bila rešena elegantno, prevelik vlak je imel prioriteto in se je ravnalo po njemu in njegovih možnostih umika.
mogoče danes pretežko za naštudirat voznir ed in pravila ob vseh omejitvah in obvezav v potniškem prometu.
pod črto pa, če bi se hotelo bi se dalo urediti in ni nekih nepremostljivih ovir.
Kolker se spomnim - sem kot otrok za vsako ko sem vlak videl štel vagone, so bile takrat kompozicije daljše in več prometa je bilo. Infrastruktura je ista kot je bila in je neizkoriščena glede na cajte juge. Tak od oka je bilo 3-5x več prometa. Vem ko se je foter v službo vozil je bila na enem prehodu kolona vozil dolga tudi 2 km ob 6.30 zjutraj. Danes, kjub več vozil na cestah ne preseže 200m. Problem je ker je pri nas železnica prepočasna. Govorim za Dobova - Zidani most - ljubljana ali MB. Tle za savo je katastrofa, ovinkov do boga, omejitve pr vsakem ovinku, da vlak komaj leze. Infrastrukturo bi bilo potrebno prevetriti za hitre vlake, za te navadne je dovolj.
Po mojem ni problem v dolžini in elektriki. če je laufalo v jugi, lahko tudi sedaj na isti infrastrikturi. Trenutni promet se da najmanj podvojiti. Problem je ker ni prpravljena za hitre vlake, ki bi šibali nevem 120, 150+. Tukaj v posavju, pa tudi od Zidanega mosta proti LJ ali MB, bi bila ta invsticija vprašljiva oz. težko rentabilna. zaradi konfiguracije bi rabil ogromno tunelov, mostov itd. Vglavnem vprašanje, če ni bolj smiselno na celem avtocesrnem križu narediti 6 ali 8 pasovnico, pa še dodatne odseke Ac, recimo v Belo krajino, koroško, Tudi morda Brežice - Bizeljsko - Slov. Bistrica. Kle je na regionalki kamionov ko boga. za 100 km Brežice - MB rabiš 2 uri ali več. Pomojem bi bilo ceneje kot železnica, pa še cestnine lahko fino kasiraš, prebivalci bolj zadovoljni, ker niso več odrezani od dobrih in pretočnih cest.
Joj. Veliko Save bo še preteklo pod dravskim mostom. Nismo kle samo mi. je še en kup držav, ki še nas ne dosegajo in so kakih 100 let za nami. S tega nič za časa našega lajfa.
Svinjalo se je in svinjalo se bo. Pa če takoj ukinejo vse dizle in bencinarje. Bo pa teš zalaufal na polno, okoliški ljudje pa znoreli od smradu. Kakih 5 let nazaj smo 3 generacije moških v naši familjiji odšli peš iz Slovenj gradca čez pohorje do belvija oz. habakuka. pa pridemo tam nekje med kremžarjevim vrhom in Kopami. Zelo lep pogled z pohorja. V centru pogleda pa šoštanj, pa dim in smog. Za kozlat. je pogled z Gorjancev na NEK neizmerno boljši. Verjemi, ko bo vse na štrom bomo še rabli enih par TEŠ in NEK. Pa bomo spet svinjali.
Svinjalo se je in svinjalo se bo. Pa če takoj ukinejo vse dizle in bencinarje. Bo pa teš zalaufal na polno, okoliški ljudje pa znoreli od smradu. Kakih 5 let nazaj smo 3 generacije moških v naši familjiji odšli peš iz Slovenj gradca čez pohorje do belvija oz. habakuka. pa pridemo tam nekje med kremžarjevim vrhom in Kopami. Zelo lep pogled z pohorja. V centru pogleda pa šoštanj, pa dim in smog. Za kozlat. je pogled z Gorjancev na NEK neizmerno boljši. Verjemi, ko bo vse na štrom bomo še rabli enih par TEŠ in NEK. Pa bomo spet svinjali.
Dokler je taka oblika kapitalizma svetovni hit bodo različne potrebe čedalje večje in ne manjše. Vse temelji na gospodarski rasti. In če je rast, je večja potreba po vsem, energentih, blagu, transportu, potrošnji.
Delno res. Če si lani zaslužil miljonček in letos miljonček. Si nazadoval, si luzer v kapitalističnih očeh. Moral bi vsaj miljonček in 20 tisoč, da si not polovil inflacijo in si na istem, še kakega desetaka zraven da si boljši kot lani. To forsira povečano proizvodnjo, prodajo, dobiček, za sabo potegne povečan promet, povečano rabo energentov, pa povečano reklamiranje da potrošniki to vse pokupijo in je dobiček večji. Vmes pa še mal po plačah oklestit, da bo dobiček še večji. Psi lajajo, karavana gre dalje in to že nekaj desetletij. pa bo tako še naprej, ne glede na lajanje eko teroristov.
Urejeno. Malo sicer čudno izgleda, ker so najprej drugi posti, potem pa se tvoj pojavi
Urejeno. Malo sicer čudno izgleda, ker so najprej drugi posti, potem pa se tvoj pojavi
bomo preživeli. težje je z odgovorom brez citiranja. kje smo to izgubili.
Da zdaj dodam na "kapitaliste".
Vse skupaj se je zaostrilo nekaj pred 2008 - nekje takrat, ko je mladi val ekonomistov prevzel vajeti in kjer je dejansko šlo še samo za "dobiček, dobiček, dobiček".
Stroškovna optimizacija je bila že tako daleč, da se je dalo samo še na "ekonomskem" področju optimizirati - in sicer na delu "denar / kapital / sredstva "na poti"" in je nekdo ovrednotil koliko "obresti" teče med premikom blaga / izdelka od proizvodnje točke do prodajne točke - in če se ta čas skrajša se seveda "privarčuje" kar nekaj "obresti".
Razlaga - prenos lastništva se zgodi ali ob prevzemu na mestu proizvodnje ali na mestu predaje v "prodajo" - in na ta trenutek se tudi "sprostijo na sredstva vezan kapital" - za čas, ki je potreben za premik sredstev je pa treba ta kapital "financirati".
Plastičen prikaz - "kitajski" kontejner na poti iz Šanghaja do Kopra - prevoz traja mesec dni - mesec dni so sredstva "vezana" - bodisi za kupca ali prodajalca - pač odvisno od paritete - in ta mesec je treba pač "financirati" in to pač stane - bodisi obresti kredita ali pa oportunitenih stroškov za vezana sredstva.
In v Evropi so to pripeljali do tega, da se "ne izplača več" zbiranje in pošiljanje z vlaki ("zbiranje" = skladiščenje = površine, prostor + čas), ampak je "ceneje" pošiljanje v manjših "lotih" = kamion.
Voda na mlin s(m)o pa potrošniki, ki želimo vse TAKOJ in POCENI.
Zdaj si pa naj vsak pri sebi razčisti koliko dejansko sam pripomore k spodbujanju potrošništva in po kakšni ceni.
Sem pa toliko realist, da vem, da je utopično misliti, da bodo samo potrošniške navade spremenile svet - so pa žal edina stvar na katero lahko vsak posameznik takoj in sam vpliva.
Drugi korak pa je "voljenje" primerne politične opcije - in to je IMHO tista, katera ne bo postavljala bogatenje na prvo mesto, bo pa vseeno poskrbela za primerno okolje za razvoj gospodarstva in delodajalcev (kapitalistov).
PS: bemu - tole bi skoraj moralo biti prestavljeno v "Parlament" - modi?
Vse skupaj se je zaostrilo nekaj pred 2008 - nekje takrat, ko je mladi val ekonomistov prevzel vajeti in kjer je dejansko šlo še samo za "dobiček, dobiček, dobiček".
Stroškovna optimizacija je bila že tako daleč, da se je dalo samo še na "ekonomskem" področju optimizirati - in sicer na delu "denar / kapital / sredstva "na poti"" in je nekdo ovrednotil koliko "obresti" teče med premikom blaga / izdelka od proizvodnje točke do prodajne točke - in če se ta čas skrajša se seveda "privarčuje" kar nekaj "obresti".
Razlaga - prenos lastništva se zgodi ali ob prevzemu na mestu proizvodnje ali na mestu predaje v "prodajo" - in na ta trenutek se tudi "sprostijo na sredstva vezan kapital" - za čas, ki je potreben za premik sredstev je pa treba ta kapital "financirati".
Plastičen prikaz - "kitajski" kontejner na poti iz Šanghaja do Kopra - prevoz traja mesec dni - mesec dni so sredstva "vezana" - bodisi za kupca ali prodajalca - pač odvisno od paritete - in ta mesec je treba pač "financirati" in to pač stane - bodisi obresti kredita ali pa oportunitenih stroškov za vezana sredstva.
In v Evropi so to pripeljali do tega, da se "ne izplača več" zbiranje in pošiljanje z vlaki ("zbiranje" = skladiščenje = površine, prostor + čas), ampak je "ceneje" pošiljanje v manjših "lotih" = kamion.
Voda na mlin s(m)o pa potrošniki, ki želimo vse TAKOJ in POCENI.
Zdaj si pa naj vsak pri sebi razčisti koliko dejansko sam pripomore k spodbujanju potrošništva in po kakšni ceni.
Sem pa toliko realist, da vem, da je utopično misliti, da bodo samo potrošniške navade spremenile svet - so pa žal edina stvar na katero lahko vsak posameznik takoj in sam vpliva.
Drugi korak pa je "voljenje" primerne politične opcije - in to je IMHO tista, katera ne bo postavljala bogatenje na prvo mesto, bo pa vseeno poskrbela za primerno okolje za razvoj gospodarstva in delodajalcev (kapitalistov).
PS: bemu - tole bi skoraj moralo biti prestavljeno v "Parlament" - modi?
