Pri -10C zrak lahko drži tam cca. 2g vode na kubik pri 100% nasičenosti. Zaradi tega ko dihaš ti nastaja meglica ker vlaga iz tvojega telesa v trenutku kondenzira (prenasičenost z vodno paro). Če pihneš v šipo jasno več ali manj vsa vlaga kondenzira na steklo in posledica je zamegljeno steklo.
Tudi če imaš pri -10 prižgano klimo ki bi ti recimo zrak osušila na 0 (vstopni zrak bi sušila na več kot -50C kar je fizikalno s plinom ki se uporablja nemogoče, ampak pustimo tole), bi to pomenilo da lahko zaradi temperature zrak sprejme še vedno samo tista 2g vode kar je nula oz. tudi če bi klima sušila zrak bi lahko odroševala pri -10 samo z 2g/m3.
Po drugi strani ko ti ventilacija začne pihat z 10C (kar je par sekund po zagonu motorja) pa ima zrak sposobnost vezat cca. 10g vode na kubik. Torej 5x več kot pa pri -10, zato se ti tudi stekla odrosijo v trenutku - brez klime. Realno za vsako stopinjo več zrak lahko sprejeme 1g vlage (na kubik) več, torej ko se ti avto segreje na delovno temperaturo imaš sposobnost odroševanja 50g/m3, če bi vseeno imel še klimo pa je ta sposobnost 52g/m3. Skratka razlike v praksi ni opazne zato je delovanje klime pod 0 oz. celo tam pod 10C totalno brezvezno ker je vsa sposobnost odroševanja vezana na razliko v temperaturi ki ti jo itak daje grelec.
Tako da uporaba klime pod 5C je blažev žegen, fizikalno klima pripomore (tudi če bi delala) k odroševanju toliko kot če v avto prinesete 2dcl tople kave ki vam ogreje zrak in s tem zviša točko kondenzacije.
Pozimi ko je zelo mraz se avto odrošuje z vključenim notranjim kroženje prvih nekaj minut, to pa ravno zaradi dejstva ker rabiš za odroševanje T razliko ne pa "suhega" zraka. notranje kroženje bo namreč precej hitreje ogrelo kabino kot pa vlečenje zunanjega zraka.
Klima pomaga najbolje pri odroševanju pri visoki temperaturi in visoki relativni vlažnosti, recimo poleti ko je 30C in se uščije dež tako da ima zrak 100% nasičenost z vlago. Takrat klima z ohlajanjem vstopnega zraka (na cca. 5C) "odstrani" tudi do 25g/m3 vlage (zanimivo je to približno 1x manj kot ga pozimi pri -10C lahko "odstrani" grelec).
Tudi če imaš pri -10 prižgano klimo ki bi ti recimo zrak osušila na 0 (vstopni zrak bi sušila na več kot -50C kar je fizikalno s plinom ki se uporablja nemogoče, ampak pustimo tole), bi to pomenilo da lahko zaradi temperature zrak sprejme še vedno samo tista 2g vode kar je nula oz. tudi če bi klima sušila zrak bi lahko odroševala pri -10 samo z 2g/m3.
Po drugi strani ko ti ventilacija začne pihat z 10C (kar je par sekund po zagonu motorja) pa ima zrak sposobnost vezat cca. 10g vode na kubik. Torej 5x več kot pa pri -10, zato se ti tudi stekla odrosijo v trenutku - brez klime. Realno za vsako stopinjo več zrak lahko sprejeme 1g vlage (na kubik) več, torej ko se ti avto segreje na delovno temperaturo imaš sposobnost odroševanja 50g/m3, če bi vseeno imel še klimo pa je ta sposobnost 52g/m3. Skratka razlike v praksi ni opazne zato je delovanje klime pod 0 oz. celo tam pod 10C totalno brezvezno ker je vsa sposobnost odroševanja vezana na razliko v temperaturi ki ti jo itak daje grelec.
Tako da uporaba klime pod 5C je blažev žegen, fizikalno klima pripomore (tudi če bi delala) k odroševanju toliko kot če v avto prinesete 2dcl tople kave ki vam ogreje zrak in s tem zviša točko kondenzacije.
Pozimi ko je zelo mraz se avto odrošuje z vključenim notranjim kroženje prvih nekaj minut, to pa ravno zaradi dejstva ker rabiš za odroševanje T razliko ne pa "suhega" zraka. notranje kroženje bo namreč precej hitreje ogrelo kabino kot pa vlečenje zunanjega zraka.
Klima pomaga najbolje pri odroševanju pri visoki temperaturi in visoki relativni vlažnosti, recimo poleti ko je 30C in se uščije dež tako da ima zrak 100% nasičenost z vlago. Takrat klima z ohlajanjem vstopnega zraka (na cca. 5C) "odstrani" tudi do 25g/m3 vlage (zanimivo je to približno 1x manj kot ga pozimi pri -10C lahko "odstrani" grelec).
oziroma če ima pod motornim pokrovom kar precej plusa
