Že to da greš iskat vzroke bolezni v več forumih je povezano z tvojim psihičnim stanjem.
https://slo-tech.com/forum/t640004
ANKSIOZNE MOTNJE
Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak anksioznost, stanje živčne napetosti. Običajno se ljudje z anksioznostjo, strahom ali tesnobo odzovemo na dejansko nevarnost, kar je popolnoma normalna reakcija. Anksioznost naše telo pripravi na boj ali beg, poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Včasih pa ta varovalni mehanizem ne deluje pravilno in povzroči anksioznost tudi, kadar človek ni v dejanski nevarnosti. Anksiozen odziv lahko pri osebi z motnjo sproži nenevarna situacija ali bitje. Reakcija je navadno pretirana ali pa traja predolgo. Telo osebe z motnjo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v njem samem ter ga ovira v vsakdanjem življenju.
Kako pogoste so anksiozne motnje?
Anksiozne motnje so najpogostejše psihične motnje. Zaradi njih trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu. Anksiozne motnje se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti, tako pri otrocih, kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, pogostejše so pri ženskah.
Katere vrste anksioznih motenj poznamo?
Anksiozne motnje se med seboj razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki sproži motnjo. Najpogostejše med njimi so: generalizirana anksioznost, panična motnja, socialna fobija ter obsesivno-kompulzivna motnja.
Generalizirana anksioznost je motnja, pri kateri je prisotna stalna tesnobnost, zaskrbljenost in napetost. Človek z motnjo je vedno v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljen zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto tudi njemu samemu vzrok njegove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne more znebiti, čeprav se lahko zaveda njihove nesmiselnosti. Niti ponoči se ne more sprostiti, zato ima težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave, kot so: glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.
Panična motnja je motnja, pri kateri pacient občuti anksioznost v napadih. Ti se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah. Človek ima pogosto občutek, da je na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti oseba z motnjo velikokrat občuti bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, pacient pa je tudi med njimi prestrašen v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogiba nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo, ali kjer bi se počutil nemočnega.
Socialna fobija je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je pacient v središču pozornosti. Določena stopnja treme je ob izpostavljenosti seveda povsem normalna, vendar večine ljudi ta strah ne onemogoča in lahko normalno opravljajo svoje naloge. Socialna fobija pa pacienta bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko se stopnjuje tudi do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Nepomembne napake v takih situacijah se pacientu zdijo katastrofalne, počuti se nesposobnega obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogiba in se izolira od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, je neuspešen.
Specifične fobije spremlja močan strah pred določenim objektom ali situacijo. Več kot 10 % ljudi se pretirano boji kač, miši, neviht ali letenja. Čeprav se oseba s fobijo zaveda, da je strah nesmiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu se večina ljudi s specifičnimi fobijami uspe izogniti situacijam, ki povzročajo fobijo, tako da jim motnja ne povzroča bistvenih težav v življenju.
Obsesivno-kompulzivne motnja je motnja, za katero so značilne obsesije, vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave (npr. strah pred okužbo), ki pridejo iz človeka samega, vendar jih ta nima pod kontrolo. Ker se misli vedno znova vračajo, se pri človeku z motnjo razvije izrazita tesnoba. Za motnjo so značilne tudi kompulzije, ponavljajoča se dejanja ali rituali, ki jih oseba izvaja, da bi si tako olajšala tesnobo, ki jo povzročajo obsesije. Ponavljajoča kompulzivna dejanja mora človek z motnjo izvajati natančno po zamišljenem redu, sicer se tesnoba v njem še poveča.
Zakaj je zdravljenje pomembno?
Nezdravljene anksiozne motnje povzročajo hud emocionalni stres, človeka zelo izčrpajo in povzročijo veliko trpljenje pacientu in njegovim bližnjim, zato je prav, da znake bolezni čim prej prepoznamo in bolezen ustrezno zdravimo.
Kako živeti z anksiozno motnjo?
Pogosto človek z motnjo trpi več let, ne da bi o svojih težavah spregovoril s komerkoli. Zdravljenje mu pomaga spremeniti način razmišljanja in zmanjšati intenzivnost anksioznosti. Na ta način ponovno postane sposoben običajnega življenja, sodelovanja v dejavnostih in razvijanja odnosov.
Vzroki anksioznih motenj
Natančnega vzroka za nastanek anksioznih motenj ne poznamo. Raziskave kažejo, da naj bi bile motnje povezane s kemičnim neravnovesjem v možganih, natančneje neravnovesjem serotonina. Na razvoj bolezenske anksioznosti pomembno vpliva tudi dedna nagnjenost.
Kako prepoznamo anksiozno motnjo?
Znaki anksioznosti so številni. Najpogosteje se pacient srečuje s psihično napetostjo, razdražljivostjo in moteno koncentracijo. Pogosti so telesni znaki: razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in števili drugi. Ti znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je pacient še dodatno prestrašen. Bolečina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na bolezen ščitnice.
Kako zdravimo anksiozne motnje?
Za zdravljenje anksioznih motenj uporabljamo različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa motnje zdravimo le s psihoterapijo. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje.
Učinkovita metoda zdravljenja je psihoterapija s postopnim soočanjem s situacijami, ki se jim je dotlej izogibal. Soočanje poteka ob spremstvu psihoterapevta, lahko tudi ob podpori zdravil. Pacientu pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Kratkotrajno zdravljenje pri bolj izraženih motnjah navadno ne zadošča.
Za zdravljenje anksioznih motenj uporabljamo predvsem dve skupini zdravil – anksiolitike in antidepresive. Antidepresive sicer uporabljamo predvsem za zdravljenje depresije, a so učinkoviti tudi pri številnih anksioznih motnjah. Anksiolitiki delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro lajšanje težav. Antidepresivi so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja.