UTEMELJITEV PODELITVE ČASTNEGA PRIZNANJA BORUTA MEŠKA ZA POSEBNE DOSEŽKE SEBASTJANU ERLAHU
Slovenski medijski prostor je nedvomno odsev širših družbenih in političnih razmer, v katerih živimo. V pogojih nedokončane tranzicije oz. demokrature, kot bi dogajanje tudi dandanes zelo verjetno poimenoval znani pisatelj Drago Jančar, je pisanje v nasprotju z duhom hegemonistične kulture dominantnega razreda dejanje državljanskega poguma in moralne integritete. Zagotovo pa v to skupino sodi Sebastjan Erlah, novinar, publicist in politični analitik mlajše generacije, ki mu Združenje novinarjev in publicistov oz. Odbor za podelitev Častnega priznanja Boruta Meška podeljuje priznanje za posebne dosežke.
Sebastjan Erlah se je že v času začetka svojega študija na ljubljanski teološki fakulteti srečal z novinarskim delom, saj je pred dvanajstimi leti postal odgovorni urednik interne študijske revije Colloquia ter odgovorni urednik spletnega portala forumi.rkc.si v okviru društva VRNET. Od leta 2006 do 2010 je s kolumnami in reportažami sodeloval v tedniku Družina in sicer v rubriki Mladi val. Objavljal je tudi članke, ki so se dotikali teoloških tematik, povezanih s problematiko mladih, kot denimo vprašanje teologije telesa in spolnosti ter problematika novodobnih religiozno-kulturnih gibanj v soočanju s krščanskim izročilom. Med leti 2009 in 2013 je deloval kot novinar na radiu Ognjišče, kjer je kot novinar pridobil na prepoznavnosti. Ob ustanovitvi spletnega portala Časnik.si v letu 2011 je na tem portalu postal eden vidnejših publicistov, odlikoval pa se je predvsem s svojim kritičnim in analitičnim pisanjem o aktualnih političnih in družbenih dogodkih doma in po svetu. V tem času je kot politični komentator dal tudi več intervjujev za različne slovenske medijske hiše. Od leta 2012 kot zunanji sodelavec sodeluje s tednikom Demokracija, kjer objavlja kolumne, članke in intervjuje s področja notranje politike, zgodovine in kulture.
Zagotovo Sebastjan Erlah ne sodi v nabor novinarjev, ki bi ali zgolj poročali ali pa pisali komentarje v skladu s stereotipi, ki jih ustvarja sedanji mainstream, pač pa se slovenske družbene, politične in ekonomske realnosti loteva z jasnimi stališči in sicer z zavzemanjem za demokratične in evropske vrednote, na katerih je pravzaprav zrasla tudi samostojna država Slovenija. Te vrednote so predvsem v zadnjem času zelo napadane, biti njihov zagovornik pa pomeni plavati proti toku in tvegati vsaj verbalne napade s strani tistih, ki si prizadevajo za restavracijo totalitarnega. V primeru Sebastjana Erlaha se je to tudi jasno pokazalo, saj je bil v svojem dosedanjem publicističnem delovanju deležen zelo ostrih odzivov, ki so se bolj kot vsebine njegovih besedil lotili njega osebno. Njegova drža pa je bržkone pripomogla k temu, da so mu nekatere medijske hiše, za katere je delal v preteklosti, celo odpovedale sodelovanje, najverjetneje tudi pod pritiskom nekaterih lobijev in botrov, ki odločajo o tem, kdo sme oglaševati v tem ali onem mediju. To seveda kaže na to, da živimo v izrazito asimetričnem gospodarsko-političnem zverinjaku, kjer stare paradržavne strukture nadzorujejo ne samo družbenih podsistemov, pač pa lahko v vsakem hipu z zlorabo državnih institucij uničijo posameznika in tudi državo, ki je v sedanjem trenutku plen formalnih in predvsem neformalnih nosilcev oblasti, znanih pod popularno sintagmo »strici iz ozadja«. Seveda to še ne pove dovolj o izvoru in koreninah tega pojava, ki zaznamuje slovenski politični prostor. Prav zato je še toliko bolj dragoceno, da imamo v slovenskem prostoru mlade publiciste, ki razgaljajo zgodovinska in siceršnja ozadja tovrstnega dogajanja ter na ta način osveščajo pogosto zavedeno in zmedeno javnost – tudi za ceno maščevanja tistih nosilcev družbene in politične moči, ki se kitijo s cesarjevimi novimi oblačili, čeprav je cesar v resnici nag. Zato lahko rečemo, da je Sebastjan Erlah s svojo pronicljivostjo in tudi provokativnostjo na nek način postal sinonim za publicističnega disidenta mlajše generacije zoper sile kontinuitete nekdanjega komunističnega režima.
